Shrani za kasnejše branje.
Rezultati razvojnih partnerstev v IKT okolju so že dobro vidni, med odmevnejšimi primeri so DigiELES, LUKA.DT, Smart AI Orchestrator in WINE-PRO, pomembno je vključevanje v evropske projekte IPCEI.
Darja Kocbek
Razvojna partnerstva so ključno gonilo digitalnega napredka in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) so tista, ki povezujejo tehnološke kompetence z domenskim znanjem različnih panog ter ustvarjajo sinergije, potrebne za razvoj prebojnih digitalnih rešitev, razlaga Flavio Fuart, samostojni svetovalec, vodja projektov na GZS Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZIT).
Njihova moč po njegovih besedah izhaja iz sodelovanja podjetij z različnimi profili, od razvijalcev digitalnih rešitev, uporabnikov tehnologij in raziskovalnih organizacij. Takšna partnerstva omogočajo prehod iz ideje v konkretno rešitev, hkrati pa krepijo sposobnost podjetij, da svoje rešitve uveljavijo tudi na zahtevnih mednarodnih trgih.
Vzpostavljanje partnerstev na IKT področju zahteva čas
Vzpostavljanje partnerstev na IKT področju je po njegovih besedah proces, ki zahteva čas, zaupanje in jasen skupni interes. ZIT pri tem ne nastopa le kot pobudnik, temveč kot povezovalec, ki ustvarja pogoje za sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi organizacijami in drugimi deležniki. »Osrednji mehanizem za to vlogo je SRIP GoDigital, ki povezuje podjetja znotraj IKT panoge ter ustvarja mostove med tehnologijami in ključnimi gospodarskimi vertikalami – od energetike in mobilnosti do zdravstva, pametnih mest, napredne proizvodnje, živilske industrije in zelenih tehnologij,« pojasnjuje Flavio Fuart.
Razvojna partnerstva omogočajo prehod iz ideje v konkretno rešitev, hkrati pa krepijo sposobnost podjetij, da svoje rešitve uveljavijo tudi na zahtevnih mednarodnih trgih.
Rezultati razvojnih partnerstev v slovenskem IKT okolju so po njegovih besedah že dobro vidni – od pilotnih projektov do komercialno uspešnih rešitev. Med odmevnejšimi primeri so DigiELES (digitalna preobrazba energetike), LUKA.DT (digitalizacija pristaniških procesov), Smart AI Orchestrator (uporaba umetne inteligence v prehranski industriji) in WINE-PRO (digitalni dvojček v vinarstvu). »Ti projekti potrjujejo, da lahko sodelovanje med ponudniki tehnologij, uporabniki in raziskovalnimi organizacijami ustvari rešitve z oprijemljivimi učinki – od večje učinkovitosti do tržnih prebojev,« razlaga Flavio Fuart.
Pomemben korak k mednarodni prepoznavnosti slovenskega znanja po njegovi razlagi predstavlja vključevanje podjetij v evropske projekte IPCEI (Important Projects of Common European Interest), kot sta IPCEI CIS in IPCEI Tech4Cure, kjer sodelujejo pri razvoju naprednih tehnologij z evropskim pomenom. Takšna partnerstva omogočajo prenos znanja, skupni razvoj produktov in povečujejo izvozno konkurenčnost slovenskega IKT sektorja.
ZIT in SRIP GoDigital razvojna partnerstva podpirata tudi s podeljevanjem nagrade »GoDigital« za najboljši digitalni projekt leta. Tako nagrajujejo partnerstva med razvojnimi IT podjetji in naročniki. Nagrada GoDigital poudarja sodelovanje med ponudniki in naročniki kot temelj uspešne digitalne transformacije.
Eles s projektom DigiELES uvaja nove tehnologije
V družbi Eles, ki je vodilni partner v projektu DigiELES, razlagajo, da s projektom uvajajo nekatere nove tehnologije, ki jih doslej bodisi sploh niso uporabljali bodisi jih niso uporabljali za namene, kot jih bodo poslej. Projekt DigiELES je razdeljen na več vsebinskih podsklopov (podprojektov).
S poslovnimi procesi se ukvarjajo v okviru podprojekta ROZA (Razvoj orodij za analizo in avtomatizacijo procesov). IoT sistem za nadzor nad voznim parkom jim bo pomagal pri optimalni obremenitvi in razporeditvi službenih vozil, hkrati pa omogočil avtomatizirano spremljanje povezanih stroškov in izvedbo navzkrižnih kontrol. Z delnimi digitalnimi dvojčki prenosnega elektroenergetskega omrežja in medsektorskim povezovanjem so se ukvarjali v okviru podprojektov DigiElProm in ELESAI, rezultati obeh projektov pa jim bodo pomagali pri načrtovanju širitve EES in avtomatiziranju odločitev in iskanju najprimernejših lokacij za postavitev infrastrukture za polnilne parke. V okviru podprojekta ViReEs so začeli z razvojem modelov navidezne resničnosti za šest stikališč, z AR modelom podzemne infrastrukture, ki so ga razvili v okviru ELESAR, pa lajšajo delo sodelavcem na terenu, pojasnjujejo v Elesu. V sklopu podprojekta CyberTrap postavljajo pasti potencialnim napadalcem in nadgrajujejo kibernetsko varnost, v okviru podprojekta SustainELES pa so iskali odgovore na izzive trajnostnega poročanja.
Projekti potrjujejo, da lahko sodelovanje med ponudniki tehnologij, uporabniki in raziskovalnimi organizacijami ustvari rešitve z oprijemljivimi učinki.
UNISTAR je razvijal platforme za integracijo delnih digitalnih dvojčkov
Za podjetje UNISTAR projekt DigiELES predstavlja priložnost za sodelovanje pri eni najzahtevnejših digitalnih transformacij v slovenskem elektroenergetskem prostoru. »Naša vloga je bila usmerjena v razvoj platforme za integracijo delnih digitalnih dvojčkov ter povezovanje internih in zunanjih virov podatkov v enotno okolje, ki omogoča vzpostavitev digitalnega dvojčka elektroenergetskega prenosnega omrežja,« pravijo v podjetju UNISTAR.
Bistvo partnerstva v okviru projekta DigiELES vidijo v sooblikovanju povezane digitalne infrastrukture, ki združuje znanja različnih strokovnjakov – od upravljanja sredstev, podatkovne analitike in avtomatizacije procesov do vizualizacije in uporabniške izkušnje. Med največjimi izzivi v podjetju UNISTAR izpostavljajo integracijo podatkov iz raznolikih sistemov ter prenos razvitih konceptov v dejansko operativno okolje. »Projekt DigiELES potrjuje, da je z usklajenim sodelovanjem partnerjev in jasnim razumevanjem skupnih ciljev mogoče ustvariti digitalne rešitve z resnično dodano vrednostjo,« pojasnjujejo v podjetju UNISTAR.
Projekt DigiELES ima za Igeo večplastno strateško vrednost
Podjetje Igea je s sodelovanjem v projektu DigiELES postalo del enega največjih slovenskih razvojnih ekosistemov na področju polnilne infrastrukture za alternativna goriva. »To partnerstvo je omogočilo prenos našega strokovnega znanja s področja trajnostne mobilnosti v širši nacionalni kontekst – povezovanje elektroenergetskega sistema z razvojem mobilnosti prihodnosti,« razlaga projektni vodja v Igei Jernej Zajec.
Projekt DigiELES ima za Igeo večplastno strateško vrednost. Pridobili so podatke, ki so jih lahko uporabili tudi pri napovedovanju potrebnega števila polnilnih mest po občinah za različne vrste vozil in za različna leta ter različne scenarije prehoda na električno mobilnost. Ustvarili so osnovo za nacionalni model optimizacije lokacij in izračunov potrebnih moči polnilne infrastrukture po občinah glede na kvote električnih vozil in prostorske omejitve. Pridobljene tehnologije in metodologije bodo lahko uporabili pri svetovanju občinam in državi na področju razvoja trajnostne mobilnosti in e-mobilnosti.
Projekt LUKA.DT je za ACTUAL I.T. korak v razvoju naprednih digitalnih rešitev za pristanišče
Projekt LUKA.DT za podjetje ACTUAL I.T. predstavlja pomemben korak v razvoju naprednih digitalnih rešitev za pristanišče in logistične centre prihodnosti. »Naša vloga je bila usmerjena v razvoj sistemov za upravljanje skladišč WMS MUTOS, ki omogoča celovito upravljanje skladišč in pretovora v realnem času ter povezuje vse ključne deležnike v pristanišču, in Luka Rail sistema za integracijo komunikacij med pristaniščem, železniškimi operaterji in prevozniki,« pojasnjuje Boštjan Petelin, direktor poslovnih rešitev v ACTUAL I.T.
Praktična vrednost projekta se po njegovih besedah kaže v večji učinkovitosti in preglednosti operacij, zmanjšanju neproduktivnih premikov in s tem nižjih emisijah, ter v izboljšani varnosti in sledljivosti procesov. Digitalizacija je omogočila učinkovito načrtovanje dela, hitrejši pretok tovora in manjšo porabo virov.
Prepoznani kot inovativne družbe na ravni celotne EU
Družba Žejn je vodilni partner v konzorciju za izvedbo projekta IPCEI Tech4Cure. »Za naš konzorcij je ta projekt izrednega pomena, saj nas je z njim Evropska komisija prepoznala kot inovativne družbe na ravni celotne EU,« razlaga Ernest Žejn, predsednik uprave skupine Žejn in vodja konzorcija MedAI Vision. Praktično vrednost projekta Tech4Cure v Sloveniji vidi v tem, da so z enim od ključnih akterjev že dogovorjeni, da bo vstopil kot član v konzorcij in bo zagotovil eksperimentalni laboratorij, kjer bodo raziskave in eksperimentalni razvoj lahko direktno testirali v realnem svetu. »Praktična vrednost se bo prikazala, ko bodo zdravstveni podatki kar naenkrat med seboj združljivi in prenosljivi, navzlic morebitni počasnosti nekaterih ekosistemov,« pojasnjuje Ernest Žejn.
Če bodo uspešni, bo po njegovih besedah napredne medicinske pripomočke z rešitvami umetne inteligence in digitalnih tehnologij mogoče uporabljati praktično v vseh informacijskih sistemih vseh zdravstvenih ustanov v EU.
Projekt Smart AI Orchestrator kot mejnik pri razvoju digitalne in pametne proizvodnje
Za Metronik projekt Smart AI Orchestrator v Mlekarni Celeia predstavlja pomemben mejnik pri razvoju digitalne in pametne proizvodnje. V središču digitalizacije sta njihovi rešitvi MePIS MES in MePIS Energy, ki tvorita osrednji digitalni sloj kot temelj za učinkovitejše, preglednejše in bolj trajnostno upravljanje proizvodnje in porabe energije. Na teh osnovah gradijo napredne funkcionalnosti, kot je Smart AI Orchestrator, ki predstavlja naravno nadgradnjo obstoječih sistemov.
Praktična vrednost projekta je v tem, da se podatki iz MES in energetskega sistema ne le zbirajo in analizirajo, temveč jih umetna inteligenca poveže z naročili kupcev ter procesnimi omejitvami in na tej osnovi predlaga optimalne proizvodne scenarije. Rezultat so boljše odločitve, manj izgub surovin, nižji stroški energije in višja produktivnost, kar je v Mlekarni Celeia prineslo neposredne učinke pri načrtovanju in delovanju proizvodnje, razlagajo v Metroniku.
Evropski projekti omogočajo prenos znanja, skupni razvoj produktov in povečujejo izvozno konkurenčnost slovenskega IKT sektorja.
Možnosti za integracijo umetne inteligence v realna okolja vidijo predvsem v industrijah, kjer so ključnega pomena stabilnost, sledljivost in skladnost s predpisi, kar pomeni od živilskopredelovalne industrije do farmacije, kemije in drugih kompleksnih proizvodnih panog.
