Shrani za kasnejše branje.
Osrednji govorec letošnje konference GoDigital – Inovativna digitalizacija spreminja pravila igre, ki bo potekala 16. decembra 2025 na Brdu pri Kranju, bo Paul Zikopoulos, eden najvplivnejših svetovnih mislecev na področju umetne inteligence in podatkov (IBM).
Andreja Lampe, GZS, Združenje za informatiko in telekomunikacije
V njegovem predavanju »Od +UI do UI+: Nova pravila igre« bo razložil, kaj pomeni prehod od dodajanja posameznih orodij umetne inteligence (UI) k procesom do poslovnih modelov, kjer UI postane temelj delovanja podjetja.
O tem, zakaj UI ne nadomešča ljudi, temveč jim pomaga sprejemati boljše odločitve in graditi pametnejše, bolj povezano poslovanje, smo se z njim pogovarjali pred konferenco.
Foto: osebni arhiv
Digitalna preobrazba se je dolgo obravnavala predvsem kot tehnološki proces. Danes pa postaja jasno, da gre za širši družbeni in gospodarski premik. Kako vi razumete pojem inovativna digitalizacija?
Ko storitev preselimo v digitalno okolje, ne sledimo le trendom, temveč jih soustvarjamo. Med pandemijo se je v enem letu zgodilo desetletje digitalizacije. Nekatera podjetja so se hitro prilagodila, druga so tehnologijo le dodala obstoječim procesom in tako spregledala večjo sliko, ki jo zahteva inovativna digitalizacija.
Inovativna digitalizacija danes ni več le področje informacijskih sistemov, temveč pomeni spremembo v načinu razmišljanja, delovanja in povezovanja ljudi. Študija USA Today je pokazala, da milenijci med najpomembnejše življenjske potrebščine uvrščajo zobno pasto in mobilni telefon, kar jasno kaže, da so digitalne tehnologije postale del našega vsakdana.
Za podjetja inovacije danes pomenijo ponoven razmislek o tem, kako ustvarjati vrednost v svetu, ki temelji na podatkih. Podjetja, ki razumejo ta premik, uporabljajo podatke, UI in povezane platforme ne le za avtomatizacijo, temveč za pametnejše, bolj odgovorno, povezano in trajnostno poslovanje.
Inovativna digitalizacija danes ni več le področje informacijskih sistemov, temveč pomeni spremembo v načinu razmišljanja, delovanja in povezovanja ljudi.
Katera podjetja po vašem danes zmagujejo v tej novi dobi digitalizacije?
Danes med podjetji opažamo tri skupine. Prva so uspešna, gradijo zaupanje in se hitro prilagajajo spremembam. Druga se še vedno oklepajo starih modelov in izgubljajo korak. Tretja pa so novi igralci, ki s tehnologijo in razumevanjem družbenih sprememb na novo oblikujejo pravila igre.
Ljudje danes pričakujejo, da bo tehnologija preprosto delovala, da bo vse potekalo samoumevno, enostavno in brez zapletov. Pričakujejo tudi, da bodo izkušnje prilagojene njihovim potrebam ter da bodo njihovi podatki varni in uporabljeni na pregleden način. Najuspešnejša podjetja te zahteve razumejo že kot temelj načrtovanja svojih rešitev, ne kot nekaj, o čemer razmišljajo šele kasneje.
Prava digitalna inovacija ni v dodajanju vedno novih tehnologij, temveč v načinu razmišljanja. Zmagovalci ne bodo tisti, ki uporabljajo največ orodij, temveč tisti, ki digitalizacijo razumejo kot povezovalni element med ljudmi, namenom in napredkom.
Kateri trendi bodo po vašem mnenju najbolj zaznamovali prihodnost podjetij?
Na področju UI se pojavlja vse več trendov, pri čemer Evropa skupaj s Slovenijo aktivno oblikuje smernice za odgovoren razvoj, utemeljene na pristopu, ki poudarja zasebnost, preglednost in odgovornost.
UI prehaja iz razvojnih okolij v resnično poslovno okolje in je danes prisotna skoraj povsod. UI danes ni več rezervirana le za IT-strokovnjake, pač pa postaja del vsakdanjega dela tudi v tovarnah, bankah in celo na kmetijah. Z njo prihajajo nove priložnosti, a tudi vprašanja o tem, kaj bo pomenila za delovna mesta. Mnoga podjetja se pri digitalni preobrazbi srečujejo z izzivi, povezanimi s kulturo in znanjem zaposlenih. Ljudje morajo razumeti, zakaj do sprememb prihaja, saj se le tako lahko vanje res vključijo. In ravno dobro razumevanje osnovnih poslovnih procesov je tisto, kar omogoča, da digitalna orodja prinesejo resnično vrednost.
Pomembno vlogo v prihodnosti bo imela tudi izmenjava podatkov. Evropske pobude za vzpostavitev skupnih podatkovnih prostorov podjetjem omogočajo sodelovanje, ne da bi pri tem izgubila nadzor nad svojimi informacijami. To je še posebej pomembno za manjše države, kot je Slovenija, kjer lahko čezmejno sodelovanje pomaga ustvarjati bolj enake konkurenčne pogoje.
Digitalizacija pa mora biti tudi varna in trajnostna. Stroški energije, kibernetska varnost in odpornost dobavnih verig močno vplivajo na konkurenčnost podjetij. Tista, ki spremljajo porabo energije, varno ravnajo s podatki in spoštujejo predpise, bodo pridobila več zaupanja in posledično več poslovnih priložnosti po vsej Evropi.
Ključnega pomena pa ostaja znanje. Usposobljena in radovedna delovna sila bo odločala o tem, katera podjetja bodo kos prihodnjim izzivom. A to zahteva vlaganje z obeh strani, delodajalci morajo ustvarjati priložnosti za učenje, zaposleni pa se morajo nenehno razvijati in nadgrajevati svoje znanje.
Kako lahko podjetja UI resnično vključijo v jedro svojega poslovanja – in se premaknejo z »+UI« (dodajanja posameznih orodij) na »UI+«, kjer postane UI temelj strategije in vsakodnevnega delovanja?
Ko podjetja preidejo iz »+UI« na »UI+«, se premaknejo od dodajanja posameznih orodij k starim procesom k popolnemu preoblikovanju poslovanja z uporabo inteligentnih sistemov. Pri pristopu »+UI« podjetja uvajajo pomočnike, ki zaposlenim pomagajo delati hitreje. V modelu »UI+« pa gradijo povezane sisteme, kjer podatki, modeli in povratne informacije usmerjajo celotno delovanje podjetja, od kadrov in oskrbovalnih verig do odnosov s strankami.
Da bi podjetja dosegla ta prehod, morajo spremeniti način razmišljanja o delovanju. Podatke je treba obravnavati kot ključen poslovni vir, vzpostaviti jasna pravila upravljanja ter graditi povezane in zaupanja vredne sisteme, ki se nenehno učijo. Uspeh naj podjetja ne merijo po številu projektov, temveč po učinku, ki ga ustvarijo. V novih virih prihodkov, hitrejših odločitvah, boljših rezultatih modelov in večjem znanju zaposlenih.
Podoben razvoj smo že videli pri internetu, od »interneta stvari« do »interneta vsega«, kjer so se ljudje, procesi in naprave povezali v skupen digitalni ekosistem. Danes pa vstopamo v obdobje, ko inteligenca postaja del vsega okoli nas. UI ni več le orodje, ki pomaga pri delu, temveč temelj, na katerem delo poteka. V praksi to pomeni, da podjetja ne uporabljajo UI le za podporo obstoječim procesom, ampak z lastnimi podatki in znanjem ustvarjajo rešitve, ki jim dajejo prednost pred konkurenco.
V dobi umetne inteligence je radovednost zaposlenih nova supermoč uspešnih podjetij.
Kaj lahko podjetja storijo, da UI vključijo v samo jedro svojega delovanja, ne da bi pri tem ogrozila etiko, varnost in zaupanje zaposlenih?
Najprej bi morali prenehati dodajati nove tehnologije starim načinom razmišljanja. Številne organizacije namreč poskušajo UI naknadno vključiti v zastarele strukture, ki so bile ustvarjene za odločitve na človeški ravni. Podjetje, ki je res zasnovano na UI, mora začeti drugače; z dobro urejenimi podatki ter avtomatizacijo in modeli kot naravnim delom vsakodnevnega dela. To pomeni odpraviti počasne ročne postopke, odvečna potrjevanja in ločene ekipe, ki upočasnjujejo pretok informacij in odzivnost podjetja.
Prvi korak preobrazbe je sprememba strukture, oblikovanje manjših, bolje povezanih ekip, ki pospešijo pretok informacij in omogočajo hitrejše, podatkovno podprte odločitve. Izdelki in storitve morajo biti oblikovani tako, da se na podlagi podatkov in uporabniških izkušenj nenehno izboljšujejo. Ključna lastnost prihodnosti pa ni le znanje, ampak radovednost. To je nova supermoč v podjetjih, ki temeljijo na UI. Radovednost se kaže v tem, da ljudje sami raziskujejo nove funkcije UI, preizkušajo orodja ali ustvarjajo rešitve, ki jim pomagajo bolje opravljati delo, tudi če niso strokovnjaki za tehnologijo.
Tempo tehnoloških sprememb je izjemen, kar je nekoč trajalo leta, se danes zgodi v nekaj mesecih. To pomeni, da morata biti učenje in prilagajanje stalnica. Podjetja, ki to zmorejo, ne bodo le sledila razvoju UI, temveč ga bodo soustvarjala.