Shrani za kasnejše branje.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS, foto: Tadej Kreft
Leto 2025 je v slovenskem gospodarstvu prineslo nekaj preobratov, a hkrati tudi precej nasprotujočih si trendov. Na prvi pogled bi lahko rekli, da se določeni kazalniki izboljšujejo (potrošnja gospodinjstev), vendar za ceno izgube konkurenčnosti pri dejavnostih, ki so izpostavljene visoki mednarodni konkurenci – še posebej v industriji z nepokvarljivim blagom.
Eden pomembnejših signalov sprememb je gibanje gradbenih dovoljenj. Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe je bilo v letu 2025 za 1,7 odstotka višje kot leto prej. Gre za prvi letni porast po štirih zaporednih letih upadanja in šele drugi porast po letu 2017, kar nakazuje na stabilizacijo tega dela gradbene aktivnosti. Vendar je ob tem pomembno, da se je skupna površina stavb, predvidenih z izdanimi dovoljenji, zmanjšala za 6,4 odstotka. To pomeni, da se gradnja sicer načrtuje pogosteje, a v povprečju v manjšem obsegu.
Kazalnik zaupanja potrošnikov se je januarja občutno izboljšal in dosegel najvišjo raven po letu 2022.
Ob gradbeni sliki pa pomemben signal prihaja tudi s trga dela. Novembrski podatki o nominalnih bruto plačah kažejo, da je bila medletna rast plač 3-odstotna, kar predstavlja upočasnitev v primerjavi z obdobjem višje inflacije in izrazitejših prilagoditev plač. Poseben vpliv je imel zakonsko uveden obvezni zimski regres. Ker regres ni del plače in je oproščen dohodnine ter socialnih prispevkov, predstavlja neposredno povečanje razpoložljivega dohodka zaposlenih, vendar hkrati pomeni dodatno stroškovno obremenitev podjetij, ki ga plačna statistika ne zajame. V zasebnem sektorju je bilo zaznati minimalen medletni padec povprečne bruto plače, kar kaže na prenos dela izplačila iz nagrade za poslovno uspešnost v zimski regres ter morda tudi šibkejšo dinamiko izplačil izrednih nagrad. 10-odstotni padec prilivov v proračun v letu 2025 kaže, da so dobički družb v 2025 najverjetneje upadli, vendar bomo lahko o tem nekoliko bolj zagotovo vedeli v mesecu maju.
V sektorju država je bila rast povprečne bruto plače bistveno višja, skoraj 14 odstotkov, kar je posledica dogovorjenih dvigov plač. Ta razkorak med sektorjema ni zanemarljiv, saj lahko vpliva tako na pričakovanja zaposlenih kot tudi na konkurenčnost pri zaposlovanju, predvsem v dejavnostih, kjer se javni in zasebni sektor neposredno prekrivata.
Kljub temu podatki kažejo, da so slovenski potrošniki januarja postali bolj optimistični. Kazalnik zaupanja potrošnikov se je januarja občutno izboljšal in dosegel najvišjo raven po letu 2022. K temu so prispevala predvsem boljša pričakovanja glede prihodnjega finančnega stanja gospodinjstev. Obvezni regres in rast plač v javnem sektorju sta očitno pozitivno vplivala na razpoloženje, čeprav inflacijska pričakovanja ostajajo nad dolgoletnim povprečjem. To pomeni, da gospodinjstva sicer čutijo večjo finančno stabilnost, a še vedno računajo na nadaljnji pritisk cen.
Pozitivna dinamika se nadaljuje tudi v turizmu. Prenočitve in prihodi turistov so se v letu 2025 povečali za približno 6 odstotkov, rast pa je izvirala skoraj izključno iz tujega povpraševanja. Tuji gostje so ustvarili tri četrtine vseh prenočitev, pri čemer so največji prispevek k rasti prispevali obiskovalci iz Italije, Češke, Poljske in Nizozemske. Domače prenočitve so minimalno upadle, kar je skladno s trendom večje mobilnosti slovenskih gospodinjstev in pogostejših potovanj v tujino.
V širšem evropskem okolju pa se kaže nekaj več negotovosti. Sestavljeni PMI za območje evra je v januarju že šesti zaporedni mesec ostal nad 51, pri čemer je proizvodni PMI spet nekoliko upadel (49,3 v zadnjih 3 mesecih), optimizem v storitvah pa se je ohranil (52,6), in sicer predvsem v Španiji in Nemčiji. V začetku leta se je gradbeni PMI povečal na 47,5, na najvišjo vrednost v zadnjih treh letih. K temu prispeva okrevanje investicijskega cikla v Nemčiji. Na drugi strani nemška industrija ostaja pod pritiskom zaradi izgube tržnih deležev na izvoznih trgih, še posebej na Kitajskem.
Podatki o novembrskih bruto plačah kažejo, da je bila medletna rast plač 3-odstotna.
V začetku leta 2026 je v Sloveniji postala zelo pereča tema uskladitev minimalne plače. Več kot 16-odstotna rast pomeni več kot 200 EUR višjo minimalno plačo, kar bo najvišji dvig v EU-22, v državah, kjer poznajo minimalno plačo na nacionalni ravni. V sosednji Italiji in Avstriji poznajo namreč minimalno plačo na osnovi kolektivnih pogodb. To bi lahko zamajalo zaupanje tujih investitorjev v poslovno okolje v Sloveniji, še posebej, ker je bil tudi zimski regres uveden ad hoc. Podjetja, ki imajo proste kapacitete v regiji, bodo še posebej ocenjevala učinke višjih stroškov dela na njihovo poslovno uspešnost. To bi lahko predstavljalo veliko oviro za okrevanje v predelovalnih dejavnostih, ki ga v letošnjem letu vsi pričakujemo po zaostanku za EU-27 v preteklem letu.
Bojan Ivanc
CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS