Shrani za kasnejše branje.
Če želimo, da podjetja v Sloveniji razvojno zadihajo s polnimi pljuči, dosežejo višjo produktivnost in dodano vrednost, s tem pa tudi zaposlenim lažje zagotovijo višje plače in socialne in druge storitve države, bomo morali spremeniti odnos do gospodarstva, podjetništva, podjetij in zaposlenih,« poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Barbara Perko in Jernej Kovač, Služba za korporativno komuniciranje, GZS, foto: Tadej Kreft
Slovenija že drugo leto zapored ne dosega pričakovane gospodarske rasti. »To pomeni izgubljeni leti, ko bi lahko ustvarili več za ljudi in državo. Gospodarska rast na letni ravni za 2025 je razočarala, saj je bila ocena v začetku leta nad 2 %, končna rast pa bo verjetno pol nižja, blizu 1 %. To pa ne velja za gospodarsko rast v EU-27, ki bo verjetno še nekoliko višja, kot se je ocenjevalo v začetku leta in bo z 1,3 % verjetno presegala slovensko gospodarsko rast,« je trenutno gospodarsko sliko opisala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Tukaj se kaže naš upad konkurenčnosti na izvoznem delu. S tem izgubljamo denar za ljudi in za državo.«
Vlada z dodatnimi obremenitvami zaposlenih in podjetij ni prispevala h konkurenčnosti podjetij. Pri tem je Nahtigal spomnila na uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo, uvedbo obveznega zimskega regresa brez ustreznega socialnega dialoga in tik pred zaključkom poslovnega leta ter povečanje minimalne plače za 2026 preko vseh razumnih meja.
Poleg tega se slovensko gospodarstvo še vedno sooča s togo delovno-pravno zakonodajo in pomanjkanjem ustrezne delovne sile v več gospodarskih dejavnostih, dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pridobivanja dovoljenj, nekontinuiteto in zapletenimi javnimi razpisi za podporo raziskavam, razvoju in inovacijam ter zelenemu prehodu in digitalizaciji. Električno intenzivna podjetja pa se soočajo z visokimi cenami električne energije, za kar poskuša GZS z vlado najti ustrezno rešitev.
Nahtigal poudarja, da jo žalosti izrazito povečevanje delitve na gospodarstvo na eni strani in zaposlene na drugi strani. »Gospodarstvo in podjetniki so s strani dela politike ves čas prikazani kot škodljivi za delavce in državo – kot nekdo, ki se ne zaveda pomena zaposlenih, jih ne ceni in ne zna nagraditi. Ampak prav to gospodarstvo, podjetja z njihovimi zaposlenimi omogočajo delovna mesta, ustvarjajo dodano vrednost in plače, prispevajo za pokojnine, razvoj države in socialne storitve.«
Če želimo višje plače, bomo morali spremeniti odnos in retoriko do gospodarstva ter narediti bolj spodbudno in konkurenčno poslovno okolje.
Pomembni dosežki GZS
Kljub temu je GZS uspelo doseči pomembne premike. Med dosežki je Nahtigal izpostavila dejstvo, da je GZS, ko gre za gospodarstvo ključna področja, konsistentna. Na področju energetske varnosti je interdisicplinarna ekipa strokovnjakov prišla do enotnega stališča, da je za Slovenijo daleč najbolj primerna kombinacija OVE in jedrske energije. Premike je GZS dosegla tudi na področju akta o omrežnini ter oblikovanju dobrega predloga zakona za spodbujanje konkurenčnosti, ki temelji na evropskem okviru.
GZS je dosegla, da je bil sprejet zakon o shemi skrajšanega delovnega časa. Opozorila je, da smo na račun tega, da je vlada to sprejela pozno, izgubili več kot 5.000 delovnih mest zaradi previsokega bremena plač. Spomnila je, da tovrstne sheme poznajo tudi naše okoliške države in izrazila upanje, da se bo instrument v prihodnje pri nas še izboljšal
»Eden velikih dosežkov je pokojninska reforma, kjer smo skupaj v socialnem dialogu izborili dostojne pokojnine, pri tem pa ni dodatnih obremenitev za podjetja. Lanskoletna minimalna plača se je dejansko uskladila samo z inflacijo,« je naštela Vesna Nahtigal. »Izoblikovani so bili tudi boljši pogoji za prihod tuje delovne sile. Tudi zaostritev nad zlorabami bolniških je korak v pravo smer.« Poudarila je, da so to veliki dosežki, za katere je bilo potrebnega veliko usklajevanja. Na sprejemu zakona o udeležbi delavcev pri dobičku je zbornica delala pet let.
Na področju okoljske zakonodaje je evropski okoljski omnibus, ki naslavlja največjo rak rano slovenskega gospodarstva – izdajo okoljskih dovoljenj –, pokazal, da je bila zbornica s svojimi predlogi na pravi poti. »V predlogu okoljskega omnibusa vidimo, da so v njem zapisani praktično identični predlogi, kot smo jih mi predlagali na enem od naših dogodkov septembra. To pomeni, da smo imeli še kako prav, da prikažemo vrzeli, ki jih imamo tako na gospodarski strani kot tudi na uradniškem delu in da je to zdaj nekako izboljšana zakonodajna podlaga,« je povedala Vesna Nahtigal. Skozi različne omnibuse je bila zamaknjena tudi uvedba trajnostnega poročanja, ki je predstavljala veliko obremenitev za srednja podjetja.
Da bi 2,4-odstotno gospodarsko rast, ki jo za leto 2026 napoveduje GZS, v zaostrenih gospodarskih razmerah dosegli, je pomembno, da vsi naredimo vse za bolj konkurenčne pogoje delovanja za podjetja in zaposlene.
Kakšni so obeti za slovensko gospodarstvo?
GZS za leto 2026 napoveduje 2,4-odstotno gospodarsko rast, ki pa bo predvsem posledica statistične razlike z nizko rastjo v lanskem letu. »Če želimo, da podjetja v Sloveniji razvojno zadihajo s polnimi pljuči, dosežejo višjo produktivnost in dodano vrednost, s tem pa tudi zaposlenim lažje zagotovijo višje plače in socialne in druge storitve države, bomo morali spremeniti odnos do gospodarstva, podjetništva, podjetij in zaposlenih. Sprejeti pa bomo morali tudi nov gospodarski razvojni program na ravni države, ki ne bo vključeval le manjših kozmetičnih popravkov poslovnega okolja, ampak ključne ukrepe, ki bodo imeli pomemben pozitiven sistemski vpliv na razvoj ključnih gospodarskih panog Slovenije,« je poudarila Vesna Nahtigal. Ob tem je politične stranke pozvala, da v kar največji meri vključijo predloge iz gospodarskega programa GZS Made in Slovenia 2035 v svoje politične programe in nato v koalicijsko pogodbo novo imenovane vlade.
Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc je izpostavil, da bodo gospodarsko rast v 2026 po njegovi oceni podpirale tako rast potrošnje gospodinjstev, države, investicije kot izvoz, pri čemer bodo pomembno vlogo igrale investicije v gradbeništvu. Industrijska proizvodnja se bo po njegovi oceni okrepila za okoli 2,8 %, kar je največ po letu 2022, vendar dobro odstotno točk manj od dolgoletne rasti. V storitvenih dejavnostih bodo višjo rast realne dodane vrednosti beležile gradbeništvo, transport in storitve, povezane z znanjem oziroma strokovnimi kompetencami (načrtovanje, IT, svetovanje ipd.). Zaradi staranja prebivalstva in zagotovljenega financiranja dolgotrajne oskrbe rast pričakuje tudi v zdravstvu in socialnem varstvu.
Med negotovostmi, ki lahko pomembno vplivajo tako na gospodarsko rast, inflacijo kot na javne finance, je izpostavil razmere v Ukrajini, kjer bi premirje lahko zmanjšalo nelagodje pri potrošnikih in bi to sčasoma ugodno vplivalo tudi na sektorje, ki bi imeli koristi od potencialne obnove te države. Na drugi strani pa bi večja intenziteta konflikta okrepila izdatke za obrambo, kar bi lahko potencialno ogrozilo sredstva države za investicije, ki imajo višji multiplikator kot obrambni izdatki.
Fokus GZS
Med področji, katerim bo GZS letos posvečala posebno pozornost je področje stroškov dela, kjer si želi ponovne spremembe Zakona o dohodnini in višjih olajšav za zavezance po vzoru zakona, ki je veljal do 1. januarja 2023. Nadaljevala bo prizadevanja za uvedbo dohodninske olajšave za napotene delavce v tujino po vzoru avstrijske zakonodaje. Zavzemala se bo za zmanjšanje absentizma in za transparentno rabo sredstev za dolgotrajno oskrbo. Na področju zaposlovanja tujcev si bo prizadevala za vključitev večjega števila deficitarnih poklicev v odredbo za deficitarne poklice, za katere se bodo dovoljenja potrjevala po hitrem, poenostavljenem postopku. Na področju delovno pravne zakonodaje pa bo fokus na ponovnem odprtju Zakona o delovnih razmerjih.
POVABILO K POSLUŠANJU PODKASTA
Celoten pogovor lahko poslušate v podkastu Ozadja. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je spregovorila tudi o tem, kaj mora Slovenija narediti v letu 2026 ter kako lahko pri tem pomaga okvir Made in Slovenia 2035. Izpostavila je pomen digitalizacije, ustreznega financiranja raziskav in razvoja, vzpostavitev instrumenta mikrodokazil ter digitalizacije gradbenih dovoljenj. Komentirala pa je tudi uvrstitev Slovenije na mednarodnih lestvicah ter polarizacijo med gospodarstvom in zaposlenimi.
