Shrani za kasnejše branje.
V logistiki, kjer so procesi že digitalno podprti, umetna inteligenca ponuja velike priložnosti, od optimizacije poti in zniževanja stroškov do avtomatizacije administracije in izboljšanja kakovosti storitev.
Mateja Jordan
Digitalizacija povečuje učinkovitost posameznih procesov, umetna inteligenca (UI), ki omogoča temeljno spremembo poslovnih modelov, pa predstavlja jedro digitalne transformacije. Ob globalnem pritisku na cene postaja njena uporaba celo bistvena konkurenčna prednost, poudarja predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žula. »Gre za najpomembnejšo tehnologijo prihodnosti, pri kateri ne bo odločilno, kje podjetja začnejo, temveč kako hitro. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo z uvajanjem UI začeli pravočasno – podjetja, ki šele začenjajo, pa so že v zamudi.«
»Zmagovalci bodo tisti, ki bodo z uvajanjem UI začeli pravočasno,« poudarja predsednik Slovenskega logističnega združenja Igor Žula.
foto: Studiodor, Dean Grgurica
Slovensko logistično združenje, ki povezuje vse, ki so kakorkoli vključeni v logistiko, zato z različnimi pobudami in dogodki aktivno spodbuja uvajanje tehnoloških in digitalnih rešitev. Njegova ključna ambicija pa je približati sodobne tehnologije čim širšemu krogu podjetij in jim olajšati odločitev za digitalno transformacijo.
Mednarodni Logistični kongres, ki bo tudi letos med 8. in 10. aprilom povezal nad 700 odločevalcev iz več kot 20 držav, bo v ospredje postavil tehnološko modernizacijo z umetno inteligenco kot osrednjo gonilno silo ter mreženje in B2B povezovanje, ki sta ključna elementa razvoja sodobne logistike.
LUKA.DT: umetna inteligenca kot gonilo pametnega pristanišča
V Luki Koper so prve večje korake v smeri koncepta pametnega pristanišča (Smart Port) naredili z dvoletnim projektom LUKA.DT, v okviru katerega je konzorcij šestih partnerjev (Luka Koper, Actual IT, Emigma, Špica International, Igea in Solvesall) razvil napredne digitalne rešitve za nadgradnjo ključnih pristaniških procesov.
Projekt, ki temelji na uvajanju digitalizacije in avtomatizacije, je tesno povezan s strateškimi infrastrukturnimi in okoljskimi projekti, saj vodi k učinkovitejši rabi virov, večji produktivnosti in zmanjševanju okoljskega vpliva in stroškov poslovanja, poudarjajo v družbi. Kot je ob predstavitvi projekta poudarila predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan, digitalizacija v pristanišču ne pomeni zgolj uvajanja novih tehnologij, temveč celovito preobrazbo poslovnih modelov, ki omogoča hitrejše, učinkovitejše, preglednejše in predvsem varnejše delovanje.
”Ob globalnem pritisku na cene postaja uporaba umetne inteligence celo bistvena konkurenčna prednost.
Rešitve projekta so bile usmerjene v uporabo UI pri odločanju in načrtovanju, napredno upravljanje podatkov, izboljšanje varnosti ter optimizacijo skladiščnih in transportnih procesov. Med najpomembnejšimi učinki izstopajo pametno načrtovanje delovne sile, napovedni modeli za izbiro tipa prevoza na kontejnerskem terminalu, ki so zmanjšali nepotrebne premike tovora in bistveno izboljšali učinkovitost, ter simulacijski modeli za povečanje pretočnosti na avtomobilskem terminalu. Pomemben del projekta so tudi rešitve za digitalno upravljanje skladišč, nadgradnjo videonadzora, virtualno usposabljanje zaposlenih ter digitalizacijo storitvene verige, vključno z naprednim upravljanjem prihodov tovornjakov in železniških prevozov.
Luka Koper je v okviru projekta LUKA.DT s konzorcijem šestih partnerjev razvila napredne digitalne rešitve za nadgradnjo ključnih pristaniških procesov. Foto: arhiv Luka Koper
Intereuropa: digitalna logistika kot zanesljiva podpora dobavnim verigam
Sposobnost prilagajanja spremembam v transportu in logistiki, ki ju danes zaznamujejo digitalizacija, tehnološki razvoj in stalna optimizacija poslovnih procesov, je nujna za učinkovito izvajanje procesov in zanesljivo podporo dobavnim verigam, poudarja izvršna direktorica za logistične rešitve v Intereuropi, Mateja Pikl. Poslovno okolje se v zadnjih letih hitro spreminja, z njim pa tudi pričakovanja uporabnikov logističnih storitev.
V Intereuropi se teh izzivov dobro zavedajo, zato svoje storitve in procese nenehno nadgrajujejo ter prilagajajo. Skrbno spremljajo logistične tokove, poslovanje pa organizirajo dovolj fleksibilno, da lahko transportne in skladiščne kapacitete učinkovito prilagajajo strukturi in obsegu blaga.
V Intereuropi želijo podpreti proizvodna, trgovska in druga podjetja pri izvedbi tudi najbolj kompleksnih logističnih operacij, zato vlagajo v razvoj skladiščne infrastrukture, informacijske tehnologije ter sodobne digitalne rešitve za večjo učinkovitost procesov in prilagojene rešitve za stranke. Digitalizacija v logistiki prinaša predvsem boljšo integracijo podatkov, hitrejši pretok informacij ter večjo preglednost nad blagovnimi tokovi, kar strankam omogoča sproten vpogled v gibanje in status njihovega blaga.
Napredna logistična infrastruktura in digitalna orodja omogočajo tesnejše in učinkovitejše povezovanje industrije z logističnimi storitvami predvsem z večjo integracijo procesov in podatkov. »V Intereuropi nenehno spremljamo tržne spremembe in prilagajamo svoje sisteme in procese, pri tem pa poseben poudarek namenjamo optimizaciji skladiščnih operacij, kot so sočasna obdelava več naročil, masovno komisioniranje in optimizacija komisionirnih poti,« pravi sogovornica.
Za zagotavljanje celovite sledljivosti v logističnih verigah so nadgradili vmesnike za izmenjavo podatkov med informacijskimi sistemi naročnikov in sistemi Intereurope, kar omogoča prevzem in obdelavo podatkov že na ravni dobaviteljev ter bistveno poenostavi nadaljnje procese, kot so carinjenje, skladiščenje in distribucija.
Ob uvajanju novih logističnih projektov naročnikom zagotavljajo tudi strokovno podporo pri optimizaciji poslovnih procesov in integraciji njihovih sistemov z lastnimi rešitvami, s čimer logistika postane neposreden in učinkovit podaljšek njihovih proizvodnih ter prodajnih procesov.
”UI uvajajo kot podporno orodje za bolj učinkovite procese, izboljšanje komunikacije in zadovoljstvo uporabnikov.
Digitalizacija logistike naročnikom prinaša predvsem večjo preglednost dobavnih verig ter hitrejše in zanesljivejše procese. Z učinkovito izmenjavo podatkov in sprotnim spremljanjem pošiljk lahko podjetja hitreje sprejemajo odločitve ter bolje načrtujejo proizvodnjo, zaloge in distribucijo. Pomembna prednost je tudi večja prilagodljivost, saj digitalna orodja omogočajo hiter odziv na spremembe v povpraševanju, prometu ali razpoložljivosti kapacitet, avtomatizacija pa zmanjšuje napake in povečuje učinkovitost. Za naročnike to pomeni bolj predvidljive dobavne verige, krajše odzivne čase ter večjo stabilnost in konkurenčnost poslovanja, zaključuje Mateja Pikl.
Pošta Slovenije: Z umetno inteligenco do optimizacije dostavnih točk in poti
Pošta Slovenije se pri optimizaciji dostavnih točk sooča s kompleksnostjo dostavnega omrežja, raznolikostjo terena in potrebo po stalnem prilagajanju dostavnih poti dejanskim razmeram na terenu. Kot pomemben preboj na tem področju izpostavljajo nagrajeni projekt Optimizacija dostavnih točk z razvojem in uvedbo digitalnega sistema za vizualizacijo, optimizacijo in navigacijo dostavnih poti. Gre za celovito digitalno preobrazbo dostavnega procesa, ki temelji na sodobni platformi, zasnovani za stalne nadgradnje in prilagajanje na podlagi natančnih podatkov o poteh in lokacijah.
Ključno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, ki omogoča učinkovitejše načrtovanje in dinamično prilagajanje dostavnih točk ter poti. Za uspešno optimizacijo so bistveni realni podatki s terena, kot so dejanske razdalje, časi dostav, dostopnost lokacij in prometne razmere, saj omogočajo natančnejše odločitve, večjo učinkovitost dostave in boljšo izrabo razpoložljivih virov, poudarjajo v Pošti Slovenije.
Optimizacija dostavnih točk in poti neposredno vpliva na zniževanje stroškov, izboljšanje kakovosti storitev in doseganje trajnostnih ciljev, omogoča hitrejšo in bolj predvidljivo dostavo, zmanjšuje število neuspešnih vročitev ter povečuje ažurnost, kar pomembno izboljšuje uporabniško izkušnjo. Optimizacija transportnih poti hkrati pomeni tudi manjšo porabo goriva in nižji ogljični odtis, kar ob okoljskih zahtevah in evropskih regulativah predstavlja dodatno prednost.
Na Pošti Slovenije UI uvajajo kot podporno orodje za bolj učinkovite procese, izboljšanje komunikacije in zadovoljstvo uporabnikov. Seveda pa z uvajanjem UI v logistiki vloge ljudi ne nadomeščajo, temveč nadgrajujejo. »Sodelavke in sodelavci v dostavi ostajajo nepogrešljiv člen logistične verige, saj zagotavljajo fleksibilnost in prilagajanje potrebam uporabnikov.«