Shrani za kasnejše branje.
Razpis za najboljše inovacije, ki ga GZS objavlja že vrsto let, ima korenine prav v Zasavju, kjer je tamkajšnja območna enota pred 30 leti objavila prvi poziv k prijavi novih razvojnih rešitev.
Mateja Jordan
Na Zasavski zbornici poudarjajo, da ravno inovativnost pomembno prispeva h konkurenčnosti podjetij in celotne regije. Podjetja in druge organizacije zaposlene vedno bolj spodbujajo k razvoju novosti, med katerimi je tudi nekaj izjemnih družbenih inovacij, ter s tem dvigujejo dodano vrednost. V treh desetletjih je na razpis prispelo že več kot 650 naprednih idej, pri katerih je sodelovalo približno dva tisoč inovatorjev.
Ena najpomembnejših razvojnih priložnosti so vodikove tehnologije, zlasti ob tesnejšem povezovanju gospodarstva z raziskovalnimi institucijami in mednarodnimi razvojnimi okolji. Prav to lahko regiji pomaga pri prestrukturiranju v smeri višje dodane vrednosti, večje tehnološke raznolikosti in razogljičenja gospodarstva, menijo v Centru za pravični prehod Zasavja (RRA Zasavje).
- V Steklarni Hrastnik inovacije razumejo kot sistematičen proces, v katerem gradijo dolgoročno konkurenčnost in postopno uvajajo nove tehnologije.
Steklarna Hrastnik: hibridne tehnologije za bolj prilagodljivo in cenejše razogljičenje
Tehnologija hibridnega taljenja, s katero je Steklarna Hrastnik v okviru projekta BEAR naredila pomemben korak k razogljičenju industrije in si prislužila zlato priznanje GZS za inovacijo, odpira vrata tudi uporabi novih energentov. Fleksibilnost rešitve omogoča postopno nadomeščanje fosilnih goriv z alternativnimi viri energije, med katerimi ima pomembno vlogo prav vodik.
Zmanjšanje porabe zemeljskega plina za kar polovico, približno tretjina manj emisij CO₂ ter okoli 15 odstotkov višja energetska učinkovitost pomenijo pomemben preboj na poti razogljičenja steklarske industrije. Ker je tehnologijo mogoče relativno enostavno vpeljati v obstoječe regenerativne peči evropske steklarske proizvodnje, pa predstavlja tudi eno prvih realnih in široko uporabnih rešitev za dekarbonizacijo panoge. Kot navajajo v Steklarni, bi lahko z njeno širšo uvedbo v Evropski uniji emisije zmanjšali za skoraj dva milijona ton CO₂ letno, hkrati pa prihranili približno 10 TWh zemeljskega plina.
V Steklarni razvijajo tudi druge ideje na področju vodika in vodikovih tehnologij. Preizkusili so že prvo komercialno industrijsko taljenje s 60-odstotnim deležem vodika in emisije CO₂ zmanjšali za približno 30 odstotkov, kar potrjuje izvedljivost tehnologije na industrijski ravni, letos pa načrtujejo postavitev 2,5 MW elektrolizerja in testiranja do 100-odstotnega deleža vodika. O popolnem prehodu pa zaradi previsokih stroškov za zdaj ne razmišljajo.
Podjetje zato ostaja pri več tehnološkem, pragmatičnem pristopu in vzporedno razvija tudi druge rešitve, zlasti hibridne tehnologije v povezavi s hibridno pečjo, ki omogočajo bolj prilagodljivo in stroškovno učinkovito razogljičenje proizvodnje.
V Steklarni Hrastnik inovacije sicer razumejo kot sistematičen proces, v katerem gradijo dolgoročno konkurenčnost in postopno uvajajo nove tehnologije. Proizvodnjo povezujejo z raziskavami, spodbujajo interdisciplinarno sodelovanje ter aktivno sodelujejo z zunanjimi partnerji v evropskih projektih in industriji. »To omogoča hitrejši razvoj, dostop do znanja in delitev investicijskih tveganj. Takšna partnerstva hkrati pospešujejo standardizacijo in širšo uporabo novih tehnologij, brez katerih bi bil napredek bistveno počasnejši.«
Skitti: povezovanje znanja in tehnologije v skupnih projektih
Inovacije pogosto nastanejo tam, kjer se srečajo različna znanja in potrebe iz prakse. To potrjujejo tudi v zasavskem podjetju Skitti, sicer specializiranem za laserski razrez in obdelavo pločevine, ki je za svoj projekt prejelo zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije.
Tekaška rolka z integrirano zavoro PROGA je izdelek, ki rešuje enega ključnih varnostnih izzivov tega športa. Uporabnost izdelka je med prvimi potrdil tudi biatlonec Klemen Bauer. Foto: arhiv Skitti
Tekaška rolka z integrirano zavoro PROGA je izdelek, ki rešuje enega ključnih varnostnih izzivov tega športa. Klasične rolke namreč učinkovitega zaviranja skoraj ne omogočajo, kar je lahko še posebej nevarno na spustih. Pobuda je prišla od inovatorja Ivana Andresa Arnška, v podjetju pa so jo hitro prepoznali kot priložnost. V razvoj rešitve so vključili široko ekipo, od konstruktorjev in proizvodnje do zunanjih partnerjev in testnih uporabnikov, uporabnost izdelka pa je med prvimi potrdil tudi biatlonec Klemen Bauer.
- Najboljše rešitve nastajajo neposredno na terenu, zato zaposlene spodbujajo k iskanju izboljšav in novih tehničnih pristopov.
V Skitti obvladajo izdelavo natančnih in zahtevnih kovinskih komponent, kar se je izkazalo za odločilno pri razvoju zavornega sistema, ki mora biti hkrati lahek, kompakten in dovolj robusten za velike obremenitve. Razvoj je potekal hitro in učinkovito, saj so s pomočjo CNC tehnologij, laserskega razreza in prototipiranja lahko sproti testirali in izboljševali rešitve, je pojasnil direktor Sergej Smrkolj. »Ker večino komponent izdelamo sami, imamo popoln nadzor nad kakovostjo in zanesljivostjo.« Prav ta kombinacija razvoja in lastne proizvodnje je omogočila, da je ideja v razmeroma kratkem času prerasla v končni izdelek.
V podjetju razmišljajo o nadgradnjah rolke, novih športnih komponentah in drugih specializiranih izdelkih. Foto: arhiv Skitti
Čeprav osnovna dejavnost podjetja Skitti ostaja industrijska obdelava kovin, so s projektom PROGA dokazali, da lahko svoje znanje uspešno prenesejo tudi na druga področja, na primer v športno opremo.
»Naš cilj je, da ostanemo ne le proizvodni partner, ampak tudi razvojno podjetje, ki zna idejo pripeljati do izdelka z globalnim potencialom,« pravi Smrkolj. V podjetju že razmišljajo o nadgradnjah rolke, novih športnih komponentah in drugih specializiranih izdelkih, kjer lahko združijo mehanske rešitve, trajnostne materiale in varnost uporabnikov.
ELNET: fleksibilni, hitri in inovativni
Tudi na področju gradnje in upravljanja objektov napredne rešitve danes niso več prednost, ampak nova norma. V podjetju ELNET zato s sodobnimi elektroinštalacijami združujejo avtomatizacijo, pametne tehnologije in upravljanje energije v celovite rešitve.
Pri tem ne ponujajo samo tehnične izvedbe, pač pa dolgoročno učinkovit sistem za boljši nadzor nad porabo, nižje stroške, višjo raven delovanja objektov in udobnejše bivanje. Ker najboljše rešitve nastajajo neposredno na terenu, zaposlene spodbujajo k iskanju izboljšav in novih tehničnih pristopov. »Na ta način ostajamo fleksibilni in hitri, hkrati pa gradimo močno ekipo strokovnjakov, ki vsak projekt nadgradijo s svojim znanjem in izkušnjami.«
V ELNET izpostavljajo tudi vlogo elektroinštalacij s sončnimi elektrarnami, z električnimi polnilnicami in integracijo pametnih energetskih rešitev v zelenem prehodu. S povezovanjem vseh teh elementov v učinkovit sistem, od proizvodnje energije do njene optimalne porabe, ne ustvarjajo le tehničnih rešitev, ampak tudi dolgoročne prihranke in trajnostno usmerjeno prihodnost.
Skupni projekti kot most med znanjem in prakso
Družbeno pomembne inovacije se rojevajo tudi v učilnicah Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje, kjer preizkušajo možnosti uporabe umetne inteligence, razvijajo inovacijske projekte in se učijo programiranja računalniških iger. Inovacija Slikanje z mislimi, ki je trboveljskim dijakom leta 2020 prinesla posebno priznanje GZS, bi bila lahko uporabna celo v nevrokirurgiji in letalski industriji.
- Povezovanje s podjetji in reševanje konkretnih izzivov daje projektom še dodatno težo.
Na šoli so pod mentorstvom dr. Uroša Ocepka, učitelja matematike in strokovnih modulov s področja računalništva, nastali tudi številni drugi projekti, ki povezujejo tehnologijo, ustvarjalnost in družbeni vpliv. Med njimi so KemBitja, kjer so dijaki s pomočjo umetne inteligence razvili družabno igro za učenje kemije, in MR-pingvini, ki klasično igro nadgrajujejo s sodobno tehnologijo z obogateno resničnostjo. Projekti vzbujajo zanimanje tudi v tujini, kar potrjuje njihovo kakovost in inovativnost, je ponosen Ocepek.
Dijaki so s pomočjo umetne inteligence razvili družabno igro KemBitja za učenje Kemije. Foto: arhiv Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje
Ko mladi vidijo, da lahko njihove ideje zaživijo v praksi, to krepi njihovo motivacijo, samozavest in željo po učenju, povezovanje s podjetji in reševanje konkretnih izzivov pa daje projektom še dodatno težo. Najpomembneje pa je, da mladi že v času šolanja razvijajo povezanost z okoljem, saj v Zasavju ni višješolskih ali visokošolskih programov. Ključno je, da se po izobraževanju vračajo v regijo, poudarja mentor.
Učenje zasnuje kot raziskovanje resničnih izzivov, iz katerih pogosto nastanejo raziskovalni projekti in tudi prave inovacije. Velik poudarek daje eksperimentiranju, prototipiranju in sprotnemu izboljševanju idej, domišljijo in drznejše razmišljanje pa spodbuja tudi z elementi zgodb, igre in znanstvene fantastike.
Zgodnje srečanje s sodobnimi tehnologijami dijake iz uporabnikov spremeni v ustvarjalce, ki z razumevanjem delovanja umetne inteligence ali nastanka digitalnega produkta razvijejo občutek odgovornosti, kritično razmišljanje in sposobnost reševanja kompleksnih problemov.
Za projekt MR-pingvini je zanimanje tudi v tujini, kar potrjuje kakovost in inovativnost projekta. Foto: arhiv Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje.
Uroš Ocepek potencial vidi v tesnejšem sodelovanju med šolami in raziskovalnimi ustanovami za povezovanje znanja, izkušenj in novih idej. Sodelovanje z gospodarstvom je še toliko pomembnejše, saj dijakom omogoča stik z aktualnimi tehnologijami in praksami. Povezovanje pa odpira prostor za skupne projekte, kjer sodelujejo dijaki, učitelji in raziskovalci, ter omogoča hitrejši prenos znanja v prakso.