S pravimi ukrepi nad izzive zelenega prehoda

Shrani za kasnejše branje.

Slovensko gospodarstvo se sooča z izzivi zelenega prehoda in razogljičenja industrije, obenem pa se spopada tudi z visokimi cenami energije.

Barbara Perko

Gospodarska zbornica Slovenije je omenjena globalna sistemska izziva naslovila v programu Made in Slovenia 2035, pri katerem so sodelovali tako gospodarstveniki kot strokovnjaki. Na področju zelenega prehoda in razogljičenja industrije mora gospodarstvo upoštevati evropsko regulativo, ki prinaša visoke stroške, dodatne obveznosti poročanja in nove dajatve. To še posebej obremenjuje mala in srednje velika podjetja, ki težko sledijo tempu multinacionalk. Podjetja morajo uvesti spremembe v načinu oblikovanja produktov, logistiki in odnosu s kupci v luči prehoda na krožne poslovne modele.

• Med 80 in 100 milijoni evrov letno bodo predvidoma v prihodnjih letih logistična podjetja namenila za naložbe v trajnostne rešitve in zelene tehnologije.

Zaradi visokih cen energije, s katerimi se soočata tako Slovenija kot Evropa, gospodarstvo izgublja na konkurenčnosti, posledično pa to vodi tudi v zaviranje izvajanja zelenega prehoda. Še posebej ranljive so energetsko intenzivne industrije. Dodatno povečuje tveganje za poslovanje podjetij nejasna in počasna implementacija dolgoročnih shem za dostop do konkurenčnih in stabilnih cen energije.

Konkurenčne cene energije

GZS v programu Made in Slovenia 2035 predlaga nabor sedmih ukrepov, s katerimi lahko poskrbimo za konkurenčne cene energije. Trije so namenjeni povečanju konkurenčnosti, dva sta razvojna ukrepa, dva pa sektorska.

Ukrepi za povečanje konkurenčnosti

1. Zagotovitev konkurenčne cene električne energije za velike porabnike (na osnovi polne lastne cene slovenskega elektroenergetskega sistema; z uveljavitvijo dolgoročnih zakupov). Prakse zniževanja obdavčitev energentov za določene skupine porabnikov se poslužujejo tudi druge članice EU, ki želijo na tak način znižati stroške energentov in ohraniti konkurenčnost gospodarstva.
2. Znižanje trošarine, prispevkov OVE in SPTE za negospodinjske odjemalce. To bo okrepilo konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti.
3. Ciljne podpore za zeleno preobrazbo podjetij. Takšna podpora (olajšave pri davku od dohodkov pravnih oseb, nepovratne pomoči) bo povečala energetsko učinkovitost gospodarstva. To vključuje tudi podporo pilotnim projektom ter povezovanju med podjetij, med podjetji in fakultetami ter med podjetji in lokalnim okoljem.

Razvojni ukrepi

1. Spremenjen model obračunavanja CO₂ kuponov. Neto pristop k zaračunavanju CO₂ kuponov (na osnovi zmanjšanja emisij CO₂ in drugih emisij v proizvodnji zaradi reciklaže, rabe OVE energije, lokalnih dobaviteljev ipd.).
2. Podpora termični izrabi odpadkov in kogeneraciji. Večje možnosti za sežig odpadkov z namenom proizvodnje toplote in elektrike, kar zmanjša porabo fosilnih energentov ter omogoča cenejšo energijo za industrijo.

Sektorski ukrepi

1. Vzpostavitev podporne sheme za reinjekcijske vrtine, po vzoru podpornih mehanizmov za sončne in vetrne elektrarne.
2. Oblikovanje podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz bioplina in biometana.

Zeleni prehod je izziv celotnega gospodarstva

Vprašanje uspešnega zelenega prehoda ni stvar, ki bi zadevala eno ali dve panogi, ampak praktično celotnega gospodarstva. Kot dolgoročni izziv ga izpostavljajo v logistiki in gradbeništvu, pa tudi v elektroindustriji. V elektroindustriji narašča pritisk na uvajanje nizkogoljičnih rešitev, energetske učinkovitosti in snovne optimizacije v celotni dobavni verigi. Podjetja tako vlagajo v nadaljnje povečevanje energetske učinkovitosti, gradnjo sončnih elektrarn ter prehajajo na električne stroje in logistiko.

• Farmacevtska in biotehnološka industrija razvija trajnostne biotehnološke rešitve z nižjim ogljičnim odtisom.

Logistična podjetja se soočajo z vedno večji zahtevami po uvajanju bolj zelene tehnologije in prakse. To pomeni zeleni prehod v celotni dobavni verigi, ob tem pa je treba poskrbeti, da so izpolnjene formalne regulatorne zahteve, obenem pa da ostane panoga konkurenčna in učinkovita. Za dosego tega je na področju zelenega prehoda potreben razvoj multimodalnega transporta, elektrifikacija in modernizacija železniškega omrežja ter ustrezna infrastruktura v terminalih. Logistična podjetja veliko delajo na elektrifikaciji voznega parka in vzpostavitvi ustrezne polnilne infrastrukture, kjer oviro predstavljajo visoki stroški tovrstnih naložb in pomanjkanje javno dostopnih polnilnic. V prihodnjih letih bodo podjetja predvidoma namenila med 80 in 100 milijoni evrov letno za naložbe v trajnostne rešitve in zelene tehnologije.

Osrednja izziva v gradbeništvu sta trajnostnost in razogljičenje. Panoga mora zmanjšati ogljični odtis v vseh fazah, začeti s širšo uporabo recikliranih materialov, poskrbeti za večjo energetsko učinkovitost stavb, optimizacijo emisij z digitalnimi orodji in preiti v krožno gospodarstvo. Na področju zelenega prehoda gradbena panoga lahko išče priložnosti s pospešenim razvojem »trajnostnega« gradbeništva na osnovi večkratne uporabe gradbenih materialov, uporabe novih trajnostnih materialov ter zmanjšanja uporabe ogljične energije z okoljsko prijaznejšimi alternativami obnovljivih energetskih virov. Za trajnostno gradbeništvo je strateška surovina les.

Razvoj trajnostnih in inovativnih izdelkov

Sektor materialov in krožnega gospodarstva poudarja, da morajo biti med prvimi, ki uspešno izvedejo zeleni prehod v skladu z industrijsko strategijo EU. Med strateškimi usmeritvami je tako pomembno področje razvoj trajnostnih in recikliranih materialov, trajnostnih in inovativnih izdelkov ter tehnološki preboj pri ponovni uporabi in reciklaži materialov.

Vlaganje v trajnostne tehnologije in trajnostno upravljanje naravnih virov je ključno tudi v sektorju kmetijstva ter proizvodnje živil in pijač, kjer je ena strateških usmeritev razvoj trajnostnih in regionalno usmerjenih agroživilskih verig. Slovenija sodi v sam vrh inovativnih sektorjev na področju ekološke trajnostnosti na področju farmacije in biotehnologije. Na tem področju ima Slovenija priložnost, da se do leta 2035 utrdi kot visoko konkurenčna in trajnostna lokacija za razvoj in proizvodnjo klasičnih zdravil.

• Znanost in inovacije predstavljajo temelj konkurenčnosti, odpornosti in trajnostnega razvoja vsake napredne družbe.

Osrednjo vlogo pri trajnostni preobrazbi gospodarstva in družbe ima tudi IKT, ki poganja inovacije, krepi produktivnost in dviguje konkurenčnost gospodarstva z avtomatizacijo, uporabo umetne inteligence ter platformami za sodelovanje.

Slovenija kot zgled trajnostne internacionalizacije

GZS med ključnimi ukrepi za izvedbo strategije, predstavljene v Made in Slovenia 2035, na področju intenacionalizacije predlaga aktivnosti vlade za vzpostavitev Slovenije kot regionalnega centra za inovativno in trajnostno (zeleno) internacionalizacijo. Slovenija bi tako do 2035 postala prepoznaven zgled trajnostne internacionalizacije, ki združuje podjetja, raziskovalne institutcije in diplomacijo v skupne mednarodne projekte.

Ukrep, ki bi pripomogel k trajnostni usmerjenosti gospodarstva je tudi razširitev olajšav za investiranje tudi na osnovna sredstva v pretežno storitvenih dejavnostih ter možnost pospešene amortizacije za vlaganje v OVE in lokalne vire surovin

Made in Slovenia 2035

Ključna je cenovno dostopna energija

»Za konkurenčnost podjetja Alpacem Cement v kontekstu zelenega prehoda je ključno zagotoviti večjo proizvodnjo stabilne in cenovno dostopne energije v Sloveniji, saj je cementna industrija izrazito energetsko intenzivna. Vsak korak k večji energetski učinkovitosti in lastni proizvodnji energije neposredno znižuje stroške in hkrati prispeva k hitrejšemu razogljičenju proizvodnje – to ne velja le za nas, ampak za vso industrijo.

Razogljičenje proizvodnje pa v Alpacemu Cementu naslavljamo še z:

• zniževanjem deleža klinkerja v cementih, s čimer neposredno zmanjšujemo emisije CO₂ na tono cementa;
• optimizacijo in digitalizacijo procesov v vseh fazah proizvodnje – od mletja surovin do žganja klinkerja in končnega mletja cementa;
• opuščanjem fosilnih energentov in povečevanjem deleža alternativnih goriv, ki trenutno predstavljajo približno 60 % vseh uporabljenih goriv.

Za hitrejši zeleni prehod in krepitev konkurenčnosti bi bili dobrodošli naslednji ukrepi:

• spodbujanje povpraševanja po nizkoogljičnih gradbenih materialih, zlasti z mehanizmi zelenega javnega naročanja;
• pospešitev in poenostavitev postopkov za pridobitev dovoljenj za čim hitrejšo izvedbo investicij v nove tehnologije;
• finančne spodbude za vlaganja v inovativne energetske tehnologije, kar bi neposredno znižalo stroške in okrepilo konkurenčnost ter odpiralo možnosti za nova delovna mesta.«