Shrani za kasnejše branje.
Kriza na Bližnjem vzhodu viša cene zemeljskega plina in upočasnjuje dobavo utekočinjenega plina.
Sergeja Širca
Zemeljski plin ostaja eden ključnih energentov slovenskega gospodarstva tako za industrijo kot za ogrevanje in proizvodne procese. Kljub prizadevanjem za diverzifikacijo virov energije in pospešenemu prehodu v nizkoogljično družbo je zaenkrat (tudi srednjeročno) nezamenljiv.
Najnovejši razvoj dogodkov na svetovnih energetskih trgih, povezan tudi z negotovostmi na Bližnjem vzhodu, znova odpira ključna vprašanja: kako pripravljena je Slovenija na morebitne motnje v dobavi plina, kakšne alternative so na voljo ter v kolikšni meri smo dejansko odvisni od posameznih dobaviteljev, vključno s katarskim utekočinjenim zemeljskim plinom. Gospodarstvo pa še posebej zanima, kakšna cenovna gibanja lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih – tako v primeru daljšega zaostrovanja razmer kot ob hitrejši umiritvi.
Ta vprašanja smo zastavili družbam Geoplin, Plinovodi in Plinarna Maribor, ki so osrednji akterji slovenskega plinskega sistema. Geoplin zemeljski plin nakupuje, Plinovodi skrbijo za njegov prenos, Plinarna Maribor pa za distribucijo in lokalni odjem. Prosili smo jih za oceno trenutnega stanja zalog, pregled obstoječih in potencialnih alternativnih dobavnih poti ter njihovo videnje nadaljnjega razvoja trga. Zanimalo nas je tudi, kakšne možnosti imajo podjetja za ukrepanje v razmerah povečane negotovosti in kako ocenjujejo odpornost slovenskega plinskega sistema.
»Oskrba Slovenije s plinom poteka stabilno in brez motenj«
Trenutno stanje oskrbe s plinom v Sloveniji jih ne skrbi. »Slovenija ima urejen dostop do svojih virov plina, kar omogoča nemoteno delovanje slovenskega plinskega trga. Oskrba Slovenije s plinom prek prenosnega sistema poteka stabilno in brez motenj, prav tako stabilno delujejo tudi sosednji prenosni sistemi. Glede na sezono pričakujemo začetek polnjenja podzemnih skladišč plina v Evropi,« je povedal mag. Matija Bitenc, glavni direktor družbe Plinovodi d. o. o. Tudi v družbi Geoplin d. o. o. Ljubljana zagotavljajo, da nimajo informacij o težavah pri dobavi zemeljskega plina. »Plinovodni tokovi v Evropo potekajo skladno s pričakovanji, prav tako je oskrba vseh Geoplinovih odjemalcev nemotena. Skladiščne zmogljivosti v regiji so uporabnikom na voljo, pri čemer pa je zaradi porušenih sezonskih cenovnih razmerij ključno vprašanje njihova ekonomičnost,« so sporočili in dodali, da kriza na Bližnjem vzhodu pomembno vpliva na svetovne energetske trge, vendar se njen vpliv trenutno bolj odraža v višjih cenah kot pa v motnjah pri dobavi. Plinarna Maribor zemeljski plin kupuje na veleprodajnem trgu v Sloveniji in ni neposredno vključena na mednarodne energetske trge. Zato na svetovne dogodke in razmere na globalnem trgu nimajo neposrednega vpliva.
Slovenski prenosni sistem je urejen tako, da je sistemsko zagotovljena visoka stopnja odpornosti, zagotavlja mag. Matija Bitenc. Foto: arhiv Plinovodi d.o.o.
Slovenija nima lastnih skladišč zemeljskega plina. »Plinarna Maribor je eden izmed nosilcev bilančnih skupin za zemeljski plin v Sloveniji in v tej vlogi smo skladno z Energetskim zakonom zavezani zagotavljati skladiščenje plina v drugih državah članicah Evropske unije. Skladiščenje plina moramo zagotavljati v obsegu najmanj 15 odstotkov povprečne letne dobave plina končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v okviru naše bilančne skupine,« je pojasnil Boštjan Vrhovšek, direktor Plinarne Maribor d. o. o.
- V slovenskem prenosnem sistemu glede na trenutne razmere motenj v dobavi zemeljskega plina ne pričakujejo.
Katere dobavne poti so torej trenutno ključne za oskrbo Slovenije in katere alternativne smeri bi lahko v primeru zaostrenih razmer okrepile zanesljivost oskrbe? Mag. Bitenc pojasnjuje, da so za slovenske uporabnike aktivne vse tri dobavne poti plina: iz Avstrije, Italije in Hrvaške. »V letu 2025 je bilo za slovenske uporabnike prenesenih 10,4 teravatnih ur plina, kar je 10 odstotkov več kot leta 2024. Večina plina je prišla iz Avstrije, manjše količine pa iz Italije in Hrvaške. Podobna pričakovanja glede dobavnih poti veljajo tudi za leto 2026, pri čemer v prihodnji zimi pričakujemo povečane dobave iz hrvaške smeri zaradi nadgradnje povezave s Hrvaško. Hkrati imajo slovenski dobavitelji za prihodnjo kurilno sezono že zakupljene kapacitete na LNG terminalu Krk, kar dodatno krepi vlogo te dobavne poti,« je dodal.
V družbi Geoplin so poudarili, da pri nabavi dosledno skrbijo za diverzifikacijo virov. »V portfelju imamo kombinacijo kratkoročnih in srednjeročnih pogodb ter nakupov na prostem trgu. Na ta način zagotavljamo zanesljivo dobavo ob hkratnem optimiranju nabavnih pogojev za naše stranke. LNG je alternativa, ki jo želimo kot dodatni vir uporabiti v bližnji prihodnosti,« so povedali.
Boštjan Vrhovšek poudarja, da bodo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu še naprej ključni dejavnik za oskrbo, ceno in povpraševanje po zemeljskemu plinu. Foto: Boris Vugrinec
Koliko je Slovenija odvisna od katarskega plina?
LNG je kratica za utekočinjeni zemeljski plin (Liquefied Natural Gas), ki ga je zaradi manjšega volumna veliko lažje transportirati. Slovenija sicer nima lastnega LNG terminala, zato utekočinjeni zemeljski plin do nas pride prek sosednjih držav. Eden največjih svetovnih izvoznikov LNG je Katar, zato nas je v trenutni zaskrbljujoči situaciji na Bližnjem vzhodu zanimalo tudi, koliko je Slovenija odvisna od katarskega plina.
V Geoplinu zagotavljajo, da v njihovem portfelju ni neposrednih dobav iz Katarja. »V primeru motenj v katarski dobavi bi se del količin sicer lahko nadomestil iz drugih virov, vendar je to v veliki meri odvisno od trajanja omejitev in cenovnih signalov na trgih, ki vplivajo na pripravljenost drugih proizvajalcev za povečanje proizvodnje,« menijo.
Razmere na Bližnjem vzhodu še naprej ključni dejavnik oskrbe s plinom
»Slovenska oskrba uporabnikov s plinom predvidoma ni neposredno odvisna od dobav LNG plina iz Katarja, zato tovrstni tokovi ne vplivajo na delovanje prenosnega sistema plina. S tega vidika prenosni sistem fizično ni izpostavljen,« zatrjuje glavni direktor družbe Plinovodi.
V Plinarni Maribor pojasnjujejo, da so napadi na energetske objekte v Katarju in Savdski Arabiji upočasnili dobave utekočinjenega zemeljskega plina v severozahodno Evropo, kar povzroča rast cen. »V prihodnjih mesecih bodo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu še naprej ključni dejavnik za oskrbo, ceno in povpraševanje po zemeljskem plinu. Ocenjujemo, da bo gibanje cen za končne odjemalce sledilo trendom na svetovnih borzah, pri čemer bodo trajnejše napetosti ali hitrejša umiritev teh razmer neposredno vplivale na dinamiko cen,« pravi Vrhovšek.
Tudi mag. Bitenc opozarja, da je evropski trg plina danes v veliki meri odvisen od dogajanja na globalnem LNG trgu, na katerega imajo pomemben vpliv geopolitični dogodki, zato so uporabniki sistema izpostavljeni cenovnim tveganjem. Kakšna gibanja cen plina pričakujejo v scenariju večmesečnega zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu in kakšna ob njihovi hitrejši umiritvi, npr. v nekaj tednih? »Menimo, da bi daljše zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu lahko vplivalo na povečano negotovost na trgih in posledično na višjo raven cen. Hitrejša umiritev razmer bi sicer lahko relativno hitro prispevala k stabilizaciji, saj je ključni dejavnik sprostitev transporta preko Hormuške ožine, medtem ko so poškodbe proizvodnih zmogljivosti na tem območju omejene. Kljub temu pa ni pričakovati, da bi se cene v primeru hitre umiritve razmer vrnile na ravni pred začetkom vojne, saj je določen del infrastrukture (ocenjujemo, da približno 5 odstotkov kapacitet) poškodovan. Obnova teh zmogljivosti bo predvidoma trajala več let, okvirno med 3 in 5 let, kar bo še naprej vplivalo na razmerja na trgu,« je opisal glavni direktor družbe Plinovodi.
V Geoplinu si ne upajo napovedovati gibanja cen plina, strinjajo pa se, da bi se te ob umiritvi razmer sicer »lahko postopno znižale, vendar bodo verjetno še nekaj časa ostale nad ravnmi pred eskalacijo.«
»Trenutno motenj v dobavi ne pričakujemo«
V družbi Plinovodi mirijo, da v slovenskem prenosnem sistemu glede na trenutne razmere motenj v dobavi zemeljskega plina ne pričakujejo. »To je rezultat načrtnih vlaganj v čezmejne povezave, diverzifikacijo dobavnih poti ter sistematičnega dviga odpornosti sistema. Slovenski prenosni sistem z že izvedenimi nadgradnjami omogoča povečano oskrbo prek vseh obstoječih interkonekcij s sosednjimi prenosnimi sistemi Avstrije, Italije in Hrvaške, s čimer je sistemsko zagotovljena visoka stopnja odpornosti ter pripravljenosti na morebitne spremembe v dobavnih virih,« zagotavlja mag. Bitenc.
- Evropski trg plina je v veliki meri odvisen od dogajanja na globalnem LNG trgu, zato so uporabniki sistema izpostavljeni cenovnim tveganjem.
In kakšne možnosti imajo slovenska podjetja, da zmanjšajo svojo izpostavljenost tveganjem pri uporabi zemeljskega plina? »Naše odjemalce redno informiramo o razmerah na trgu, pri čemer se posamezna podjetja glede na svoje potrebe odločajo za različne nabavne strategije, zato univerzalnih napotkov ni mogoče podati,« so v družbi Geoplin odgovorili na naše vprašanje. »Plinarna Maribor lahko poslovnim uporabnikom pomaga zmanjšati izpostavljenost tveganjem z minimalnimi prilagoditvami plinske opreme. Ena izmed učinkovitih rešitev je prehod na utekočinjen naftni plin (LPG), ki je vsestranski energent in omogoča zanesljivo oskrbo glede na specifične energetske potrebe podjetja,« svetujejo v Plinarni.