GZS zahteva razbremenitev malih in srednjih podjetij

Shrani za kasnejše branje.

Mikro, mala in srednje velika podjetja morajo biti prepoznana kot strateška prioriteta.

mag. Tajda Pelicon, foto: Tadej Kreft

Mikro, mala in srednje velika podjetja predstavljajo pomemben steber slovenskega gospodarstva, a so hkrati izjemno izpostavljena posledicam naraščajočih stroškov dela, energetske krize, pomanjkanja kadrov in preobsežne regulacije. Na 10. Vrhu malega gospodarstva je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predstavila konkretne ukrepe iz 10-letnega gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki jih predlaga politiki za izboljšanje poslovnega okolja za malo gospodarstvo. Samo stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje zagotavlja dolgoročno rast in investicije podjetij, ohranjanje delovnih mest, pa tudi storitve države in skrb za upokojence in socialno šibke.

10. Vrh malega gospodarstva. 3 x 3 = Tri vsebine. Trije načini uporabe. Tri priložnosti za mreženje.

Pričakovanja do nove vlade

MSP morajo biti prepoznana kot strateška prioriteta. GZS pričakuje, da bo nova vlada:

1. naredila oceno obstoječih administrativnih zahtev/bremen in odpravila prekomerne zahteve za MSP;
2. v postopke sprejemanja zakonodaje že v zgodnji fazi priprave predpisov preko reprezentativnih gospodarskih združenj vključila strokovna stališča podjetnikov;
3. izvedla ukrepe za preprečevanje sive ekonomije;
4. podaljšala roke za uvajanje zakonodajnih sprememb, da se podjetja lažje prilagodijo novim zahtevam.

Strateški okvir: Made in Slovenia 2035 (MiS2035)

Pomemben temelj za nadaljnje ukrepanje predstavlja 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki vključuje 88 konkretnih ukrepov za razbremenitev gospodarstva, spodbujanje investicij, digitalizacijo in dvig konkurenčnosti – tudi za mikro in mala podjetja.

GZS v programu med drugim predlaga npr.:

• na davčnem področju:
  • postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 % ter
  • ničelno davčno stopnjo za startupe v prvih petih letih delovanja.

To malim podjetjem pušča več sredstev za investicije, razvoj in zaposlovanje.

• za lažje vlaganje in modernizacijo podjetij:
  • razširitev investicijskih olajšav tudi na storitvene dejavnosti ter
  • možnost pospešene amortizacije za vlaganja v obnovljive vire energije, kar je za mala podjetja pomembno pri zniževanju stroškov energije.
• na področju delovanja države:
  • obvezne MSP teste pri vseh novih predpisih ter
  • načelo »ena obveznost notri, dve ven« pri pripravi nove zakonodaje, kar pomeni zmanjšanje administracije in več časa za osnovno dejavnost podjetnikov.
• za dostop do financiranja:
  • enotno digitalno vstopno točko za razpise,
  • digitalne vavčerje za MSP-je za hitrejšo digitalizacijo malih in srednjih podjetij ter
  • bolj prilagojene finančne instrumente, da se mikro in mala podjetja lažje prijavljajo na razpise in lažje načrtujejo razvojne projekte.

Premiki, ki jih je GZS dosegla za malo gospodarstvo:

• sprejetje pokojninske reforme brez dodatnih bremen za podjetja
• omilitev zahtev za delodajalce na področju evidenc delovnega časa
• okrepljen nadzor nad zlorabami bolniških odstotnosti
• poenostavljeni standardi EFRAG za prostovoljno trajnostno poročanje MSP,
• ni prišlo do uveljavitve neživljenjskega davka na stanovanjske nepremičnine,
• možnost vzporednega uvoza potrebnih fitofarmacevtskih sredstev za sezono 2026, kar pomeni 30 % znižanje stroškov za ta sredstva;
• enoletni odlog uvedbe Evropske uredbe o krčenju gozdov, kar pomeni pomembno administrativno razbremenitev za mala podjetja v gozdarski, lesni in pohištveni, živilski, papirni in kemični industriji,
• zaščita računovodij zaradi tehničnih težav pri oddaji novih evidenc DDV, po aktivnem posredovanju Zbornice računovodskih servisov FURS lani za obdobje dveh mesecev ni izvajal prekrškovnih postopkov v primeru omenjenih tehničnih težav.

95 % članstva GZS

predstavljajo, mikro, mala in srednje velika podjetja

Mala in srednja podjetja

ustvarijo

59 % dodane vrednosti

ustvarijo

51 % prodaje

zagotavljajo

76 % vseh delovnih mest

»Mikro, mala in srednje velika podjetja niso obrobna tema, temveč osrednji steber slovenskega gospodarstva. Če želimo višjo dodano vrednost, večjo produktivnost in boljše plače, moramo podjetjem najprej omogočiti, da rastejo.«

Tibor Šimonka, predsednik GZS

»Za številne podjetnike, ki se že tako soočajo z motnjami v dobavni verigi, nestanovitnimi cenami surovin, energetsko krizo in posledicami ostalih kriz, država predpisuje vedno nove obveznosti, ki predstavljajo zadnjo kapljo čez rob vzdržnosti poslovanja.«

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS