Shrani za kasnejše branje.
Evropska in slovenska industrija materialov opozarjata, da brez konkurenčnih cen energije, stabilnih dobav surovin in učinkovitega recikliranja krožni prehod ne bo mogoč.
Mateja Jordan
Razvoj krožnega gospodarstva je tesno povezan s konkurenčnostjo energetsko intenzivnih industrij materialov, opozarja Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin ter Združenja papirne in papirno predelovalne industrije. Čeprav predstavljajo razmeroma majhen delež proizvodnje v Sloveniji in EU, so izjemnega pomena za evropsko suverenost in blaginjo ter delovanje številnih drugih industrijskih panog. Prav te industrije, ki omogočajo predelavo, ponovno uporabo in vračanje materialov v proizvodne procese, so temelj krožnega gospodarstva.
Brez večje energetske samozadostnosti ni mogoč stabilen razvoj krožnega gospodarstva, opozarja Petra Prebil Bašin. Foto: Tadej Kreft
Kot poudarja sogovornica, največji izziv za razvoj industrije materialov in krožnega gospodarstva predstavlja cena energije. Cene elektrike v Sloveniji so med najvišjimi v Evropi, eden ključnih energentov pa ostaja zemeljski plin, saj popolna elektrifikacija zaradi tehnoloških omejitev v številnih procesih še ni izvedljiva. Dodatno negotovost povzroča tudi rast cen energentov zaradi novih geopolitičnih zaostritev na Bližnjem vzhodu.
Po njenem mnenju brez večje energetske samozadostnosti ter konkurenčnih cen energije tako v Sloveniji kot širše v Evropi ni mogoče zagotoviti stabilnega razvoja krožnega gospodarstva. Obstaja namreč nevarnost selitve proizvodnje iz Evrope, izgube samozadostnosti pri ključnih materialih ter prekinitev dobavnih verig, kar bi lahko dolgoročno oslabilo tako slovensko kot evropsko industrijo.
Papir med krožnostjo in zahtevami varnosti
Papir kot eden najbolj »krožnih« materialov je nepogrešljiv v grafični industriji, kot embalaža ali pri higienskih izdelkih. V živilski industriji, industriji pijač in farmacevtskem sektorju pa mora izpolnjevati tudi stroge zahteve za stik z živili ter zagotavljati varnost in skladnost z regulatornimi standardi, spomni Prebil Bašinova. Po njenih besedah več kot polovica vlaknin za proizvodnjo papirja v Evropi že prihaja iz sekundarnih virov, reciklirana vlakna pa se uporabljajo predvsem v segmentih, kjer so zahteve glede kakovosti in čistosti manj stroge.
Največje omejitve za povečanje deleža recikliranih vlaken so povezane prav z varnostnimi standardi najzahtevnejših segmentov, ki pogosto ne omogočajo njihove uporabe. Ta je odvisna tudi od razpoložljivosti kakovostnega odpadnega papirja, variabilnosti vhodnih surovin in tehnoloških omejitev pri zagotavljanju enakih funkcionalnih lastnosti. Sogovornica ocenjuje, da bo rast deleža recikliranih vlaken v prihodnje pomembna predvsem v manj zahtevnih aplikacijah, medtem ko bodo visokokakovostni tehnični papirji še naprej temeljili na primarnih vlaknih.
V Evropi se reciklira približno 75 odstotkov papirja. Ker podatek vključuje tudi higienske papirje, ki jih ni mogoče reciklirati, je ta dosežek še toliko pomembnejši, poudarja Petra Prebil Bašin in kljub temu vidi prostor za izboljšave, predvsem na področju kakovosti zbranega materiala. »Največji potencial je v boljši ločitvi na izvoru, zmanjšanju kontaminacije z drugimi materiali ter večji standardizaciji sistemov zbiranja med državami članicami EU.«
Izpostavlja tudi spodbujanje čistih in kakovostnih tokov odpadnega papirja, saj ti omogočajo višjo stopnjo ponovne uporabe v zahtevnejših aplikacijah in s tem še učinkovitejše kroženje. Nenazadnje pa je pomembna tudi uporaba sekundarnih surovin čim bližje izvoru, saj se velike količine odpadnega papirja izvažajo, medtem ko slovenske papirnice hkrati uvažajo velike količine surovin, opozarja direktorica združenja.
- V Evropi se reciklira približno 75 odstotkov papirja, prostor za izboljšave pa ostaja predvsem na področju kakovosti zbranega materiala.
Aquafil: odpadki kot surovina prihodnosti
V skupini Aquafil, katere del je tudi AquafilSLO, si več kot dvajset let prizadevajo preseči linearni model »vzemi – izdelaj – odvrzi« in ga nadomestiti s celovito krožnostjo. Njihov ključni dosežek je inovativni Sistem ECONYL®, ki omogoča proizvodnjo regeneriranega najlona izključno iz odpadkov, kot so odslužene ribiške mreže, tekstilne talne obloge in industrijska plastika. Izdelki iz regeneriranih vlaken so nepogrešljivi pri zapiranju snovnih zank v modni in avtomobilski industriji ter industriji notranje opreme, material pa uporablja več kot 1900 blagovnih znamk, vključno z vodilnimi imeni, kot so Stella McCartney, Prada, Gucci, Adidas, ter avtomobilskimi proizvajalci, kot sta Maserati in Hyundai.
V podjetju Aquafil so razvili močno, globalno integrirano dobavno verigo za zbiranje odpadkov, kar zagotavlja stabilen dotok sekundarnih surovin. Foto: arhiv Aquafil
Glavna konkurenčna prednost Aquafila je edinstvena tehnologija kemijskega recikliranja (depolimerizacije), ki omogoča, da ima regenerirani najlon popolnoma enake kemijske lastnosti in kakovost kot tradicionalni najlon iz fosilnih virov, hkrati pa prihrani več kot polovico emisij CO2 in 70 tisoč sodčkov surove nafte na 10 tisoč ton surovine. V času, ko drugi proizvajalci šele vstopajo v krožno gospodarstvo, so v podjetju že razvili močno, globalno integrirano dobavno verigo za zbiranje odpadkov, kar zagotavlja stabilen dotok sekundarnih surovin.
Potencial vidijo predvsem v povečevanju deleža izdelkov ECONYL® v skupni prodaji vlaken, ki sicer vztrajno raste in je lani že presegel 60 odstotkov. Največje omejitve pa so v visokih stroških energije in stroških, povezanih s sortiranjem in čiščenjem odpadnih materialov, ter zapletenih administrativnih postopkih in neustrezni zasnovi izdelkov. Ker so pogosto sestavljeni iz različnih neločljivo povezanih materialov, to otežuje ali povsem onemogoča proces regeneracije.
Zato bi v Aquafilu kot ključno podporo poslovnemu in zakonodajnemu okolju najbolj potrebovali dosledno uveljavljanje načel ekološkega oblikovanja. To pomeni, da bi morali proizvajalci že pri zasnovi izdelkov razmišljati o tem, kako jih bo mogoče po koncu življenjske dobe enostavno razstaviti, reciklirati in vrniti v proizvodni cikel.
Regenerirani najlon ima popolnoma enake kemijske lastnosti in kakovost kot tradicionalni najlon iz fosilnih goriv. Foto: arhiv Aquafil
Sami si prizadevajo predvsem za tesna strateška partnerstva s kupci in dobavitelji, s programi zbiranja odpadkov »Take-Back« ter pobudo »Born Regenerated to be Regenerable (R2R)« pa spodbujajo proizvajalce preprog, tekstila in drugih izdelkov, da skupaj razvijajo izdelke prihodnosti, ki bodo v celoti prilagojeni Aquafilovemu sistemu regeneracije in po koncu življenjske dobe ne bodo končali na odlagališčih.
- Kot ključno podporo poslovnemu in zakonodajnemu okolju bi najbolj potrebovali dosledno uveljavljanje načel ekološkega oblikovanja.
SIJ: možnosti neskončnega recikliranja jekla
Eden najboljših primerov krožnega gospodarstva predstavlja jeklo, saj ga je mogoče neomejeno vračati v proizvodni proces in vedno znova v celoti reciklirati brez poslabšanja kakovosti. Njegove kemijske in mehanske lastnosti se pri recikliranju ohranjajo, zato lahko izdelek po koncu življenjske dobe ponovno postane osnovna surovina za izdelavo novih izdelkov, spomnijo v Skupini SIJ. V Evropski uniji kar 40 odstotkov jekla proizvedemo po krožno gospodarni tehnološki poti.
Medtem ko večina evropskih jeklarjev šele prehaja na reciklažno proizvodnjo, v SIJ jeklo na ta način proizvajajo že 40 let. Lani so več kot 450 tisoč ton jeklenega odpadka z učinkovitim zbiranjem, razvrščanjem, stalnim nadzorom nad kakovostjo in s pretaljevanjem v elektro obločni peči spremenili v različne vrste jekel. Tako neposredno zmanjšujejo potrebe po primarnih surovinah, kot je železova ruda, obenem pa zmanjšujejo ogljični odtis. »V naših jeklih je v povprečju 78 odstotkov recikliranih surovin oziroma jeklenega odpadka. Pri specialnih jeklih, kot so najzahtevnejše elektro pločevine za e-mobilnost, pa delež recikliranih materialov presega tudi 95 odstotkov,« se pohvalijo.
- Jekleni odpadek postaja zaradi prehoda na krožno gospodarstvo vse pomembnejša strateška surovina, zato je treba zagotoviti stabilen vir jeklenega odpadka.
Skupina SIJ jeklo dobavlja tako avtomobilski industriji, strojegradnji in energetiki kot industriji bele tehnike, živilski, naftni, plinski in petrokemični industriji, pa tudi medicini, gradbeništvu in vesoljskim tehnologijam. Njihovo jeklo je del nekaterih največjih tehnoloških projektov, na primer tokamaka ITER, največjega fuzijskega reaktorja na svetu, razvili pa so tudi jeklo za uporabo v vesoljskih plovilih.
_(5)_jekleni_odpadek.jpg)
Jeklo je mogoče neomejeno vračati v proizvodni proces in vedno znova v celoti reciklirati brez poslabšanja kakovosti. Foto: Tomo Jeseničnik
Jeklarstvo se od leta 2023 sicer sooča z zahtevnimi razmerami, ki vplivajo tudi na poslovanje skupine. Evropska unija zato že uvaja nekatere ukrepe za zaščito industrije, med drugim mehanizem CBAM in višje carine na uvoz jekla. V podjetju ob tem poudarjajo, da postaja jekleni odpadek zaradi prehoda na krožno gospodarstvo vse pomembnejša strateška surovina.
Čeprav ima EU dobro razvit sistem zbiranja in predelave odpadnega jekla, velike količine odpadka še vedno odtekajo iz Evrope, kar povečuje primanjkljaj surovine in pritiske na cene. Zato v SIJ poleg konkurenčnih cen energije in zaščitnih trgovinskih ukrepov izpostavljajo tudi pomen zagotavljanja stabilnih virov jeklenega odpadka. Del potreb pokrivajo z lastnimi podjetji za zbiranje odpadnega jekla, saj kot vertikalno integrirana skupina gradijo tudi lastno surovinsko zaledje.
Materiali in krožno gospodarstvo:
7,6 %
prihodkov slovenskega gospodarstva
13 %
izvoza slovenskega gospodarstva
10,5 milijarde EUR
prihodkov
43.000
zaposlenih
64.000 EUR
dodana vrednost na zaposlenega
