Shrani za kasnejše branje.
Slovenija danes še vedno sodi med države z visoko kakovostjo življenja. Toda novo Poročilo o razvoju 2026 UMAR opozarja: produktivnost raste prepočasi, prebivalstvo se stara, investicije v razvoj niso dovolj visoke, država pa pogosto spremembe izvaja prepočasi.
Maruša Boh in Jernej Kovač, Služba za korporativno komuniciranje
Kaj to pomeni za gospodarstvo, socialno državo in prihodnji razvoj Slovenije?
V podkastu GZS smo gostili Petra Wostnerja, ekonomista iz UMAR in enega ključnih avtorjev letošnjega Poročila o razvoju. Pogovarjali smo se o tem, zakaj Slovenija razvojno izgublja zagon, kako preiti »od podizvajalcev med ustvarjalce«, zakaj je višja produktivnost pogoj za ohranitev kakovosti življenja ter kaj mora Slovenija narediti do leta 2035, če želi ostati med uspešnejšimi evropskimi državami.
Foto: Tadej Kreft
Živimo dobro, a trendi niso več tako spodbudni
Slovenija po številnih kazalnikih še vedno sodi med uspešnejše države Evropske unije. Med njene največje prednosti sodijo nizke družbene neenakosti, dostopne javne storitve, varnost in visoka kakovost življenja. Kljub temu UMAR opozarja, da se pod površjem kopičijo razvojni izzivi. Konkurenčnost gospodarstva slabi, rast produktivnosti ostaja prenizka, prebivalstvo se stara, dodatne pritiske pa prinašajo tudi geopolitične spremembe in tehnološki prehodi.
Od podizvajalcev do ustvarjalcev
Po mnenju Petra Wostnerja Slovenija stoji na pomembni razvojni prelomnici. Model, ki je državi desetletja omogočal uspešno gospodarsko rast predvsem kot dobaviteljici in izvajalki za tuje naročnike, danes ne zagotavlja več dolgoročne konkurenčnosti. V svetu je vse več držav, ki lahko proizvajajo enake izdelke po nižjih stroških, zato bo prihodnja uspešnost slovenskega gospodarstva odvisna predvsem od sposobnosti razvoja lastnih produktov, storitev in blagovnih znamk. »Preiti moramo od podizvajalcev do ustvarjalcev,« poudarja. Podjetja bodo morala več vlagati v inovacije, prevzemati več razvojnih tveganj ter iskati načine, kako ustvariti izdelke in rešitve, za katere bodo kupci pripravljeni plačati več. Po njegovem mnenju je eden ključnih izzivov tudi sprememba načina razmišljanja. Slovenska podjetja na primer trajnost še vedno prepogosto dojemajo predvsem kot strošek in dodatno obveznost, namesto kot priložnost za razvoj novih rešitev, višjo dodano vrednost in konkurenčno prednost. Prav v sposobnosti ustvarjanja inovativnih produktov in storitev, ki odgovarjajo na nove družbene in okoljske izzive, vidi eno največjih razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva.
- Imamo samo dve možnosti: ali bomo delali dlje in več ali pa bomo delali bolje.
Produktivnost kot pogoj za ohranitev blaginje
Če Slovenija ne bo ustvarjala večje dodane vrednosti, bo vse težje ohranjati sedanji življenjski standard, kakovost javnih storitev in socialni model, na katerega smo danes navajeni. Rast produktivnosti je eden ključnih pogojev za dolgoročno vzdržnost gospodarstva in družbe, saj lahko država in podjetja dolgoročno razdelijo le toliko, kolikor ustvarijo.
Ob tem Wostner opozarja, da Slovenija še ni v negativni spirali, vendar se razkorak med pričakovanji in ustvarjeno vrednostjo postopoma povečuje. Če želimo tudi v prihodnje ohranjati visoko raven blaginje, bodo potrebni premišljeni razvojni ukrepi, več vlaganj v inovacije ter hitrejše prilagajanje novim gospodarskim razmeram.
Foto: Depositphoto
Delati bolje, ne več
Ob hitrem razvoju digitalizacije in umetne inteligence bo konkurenčnost držav vse bolj odvisna od znanja, ustvarjalnosti in sposobnosti prilagajanja posameznikov. Wostner opozarja, da Slovenija pri osnovnih digitalnih znanjih ne zaostaja, precej večji izziv pa predstavljajo napredne digitalne kompetence in njihova uporaba v poslovnih modelih. Poleg tehnološkega znanja bodo v prihodnje vse pomembnejše tudi veščine, kot so ustvarjalnost, sistemsko razmišljanje, prilagodljivost in sposobnost nenehnega učenja. Naloge, ki temeljijo na rutini in ponavljanju, bo vse pogosteje prevzemala tehnologija, medtem ko bo največjo vrednost ustvarjal človek, ki zna povezovati znanje, iskati nove rešitve in razmišljati izven ustaljenih okvirjev.
Delovno aktivnega prebivalstva bo v prihodnje manj, zato je po Wostnerjevem mnenju edina dolgoročno vzdržna pot ta, da delamo bolje. Pri tem poudarja, da višja produktivnost ni koristna le za državo ali podjetja, temveč tudi za zaposlene. Kot izpostavlja, zaposleni v najbolj inovativnih podjetjih praviloma ne delajo več, temveč pametneje. Višja produktivnost se zato ne kaže le v boljših poslovnih rezultatih, temveč tudi v večjem zadovoljstvu zaposlenih, boljši motiviranosti, manj zdravstvenih težavah in več priložnostih za razvoj.
- Pogosto pozabljamo, da je vlaganje v prihodnost predpogoj za to, če hočemo biti ne samo uspešno gospodarstvo, ampak predvsem uspešna družba.
Slovenija ima vse pogoje za razvojni preboj
Kljub opozorilom o upočasnjevanju razvoja Wostner poudarja, da Slovenija ostaja država z dobrimi izhodišči za prihodnji preboj. Imamo inovativna podjetja, kakovostne kadre, dobro kakovost življenja in številne razvojne priložnosti, ki jih številne države nimajo. Po njegovem mnenju največja ovira ni pomanjkanje potenciala, temveč prepočasno sprejemanje odločitev in pomanjkanje dolgoročne usmerjenosti. Namesto iskanja enega velikega družbenega dogovora zagovarja osredotočenost na nekaj ključnih razvojnih prioritet, pri katerih bi država, gospodarstvo in institucije znanja delovali usklajeno ne glede na politične spremembe. Po njegovem mnenju ni nujno, da se država najprej dogovori o vseh razvojnih vprašanjih. Pomembno je, da začne pri nekaj ključnih prioritetah. »Začnimo s tremi ali petimi stvarmi in jih izpeljimo. Čez nekaj let bomo morda ugotovili, da se je prav tam začel razvojni preobrat Slovenije,« pravi. Pri tem poudarja, da je dolgoročno razmišljanje nujno, saj se rezultati razvojnih vlaganj ne pokažejo čez noč, temveč šele skozi leta.