Shrani za kasnejše branje.
Konkurenčnost Evrope se ne bo odločala samo v Bruslju. Vse bolj se bo odločala tudi v tem, kako dobro bodo države članice znale evropske prioritete prevesti v delujoče razvojne sisteme za podjetja. Nova evropska agenda konkurenčnosti in prihodnji Evropski sklad za konkurenčnost (ECF) odpirata pomembno razvojno priložnost za Slovenijo, vendar ta ne bo samoumevna.
Željka Kelkedi, Strateški razvoj, GZS, foto: Tadej Kreft
Slovenija ima znanje, industrijsko tradicijo, izvozno usmerjena podjetja in tehnološke kompetence. Ključno vprašanje pa je, ali jih bomo znali hitreje in učinkoviteje pretvoriti v višjo produktivnost, večjo dodano vrednost ter močnejšo vlogo v evropskih vrednostnih verigah.
Nova evropska konkurenčnostna arhitektura bo nagrajevala države, ki bodo imele poleg strategije tudi izvedbeno sposobnost. Za uspeh v Bruslju bo zato najprej potrebna boljša organiziranost doma: institucionalne kapacitete, jasne razvojne prioritete, stabilni mehanizmi izvajanja ter učinkovito povezovanje podjetij, raziskovalnih organizacij, države in finančnih virov. Prav sposobnost izvedbe bo odločala o tem, ali bo Slovenija evropske razvojne priložnosti znala pretvoriti v gospodarsko rast, nove industrijske zmogljivosti in višjo dodano vrednost.
V ozadju teh sprememb je tudi širši evropski premik: ponovno zavedanje, da industrija ni ostanek stare razvojne paradigme, temveč temelj evropske konkurenčnosti, odpornosti in tehnološke suverenosti. Evropa zato krepi industrijsko politiko, strateške vrednostne verige in proizvodne zmogljivosti na področju ključnih tehnologij, ne kot odmik od zelenega in digitalnega prehoda, temveč kot pogoj za njuno uresničitev znotraj Evrope, z evropskim znanjem, podjetji in delovnimi mesti.
Za Slovenijo kot izrazito izvozno in industrijsko usmerjeno gospodarstvo je to velika razvojna priložnost, hkrati pa tudi opozorilo. Prihodnja konkurenčnost ne bo več temeljila zgolj na kakovosti raziskav ali posameznih uspešnih podjetjih, temveč predvsem na sposobnosti povezovanja, skaliranja, implementacije in dolgoročne razvojne koordinacije.
Pri tem bo pomembna tudi kontinuiteta. Slovenski razvojni in inovacijski sistem je bil v zadnjih letih večkrat deležen institucionalnih sprememb, novih pristopov in ponovnih nastavitev. Takšni premiki lahko prinesejo nove priložnosti, vendar za podjetja pomenijo tudi negotovost, razpršenost ter tveganje za izgubo razvojnega zagona. Konkurenčnost namreč zahteva predvidljivost, dolgoročne prioritete in stabilne povezave med podjetji, raziskovalnim okoljem, državo, evropskimi mrežami in finančnimi instrumenti.
Pomembno vlogo bodo pri tem imeli povezovalni ekosistemi, grozdi, razvojna partnerstva, zbornice in evropske mreže sodelovanja, ki podjetjem pomagajo pri vključevanju v evropske industrijske in tehnološke ekosisteme. Prav sposobnost usklajevanja evropskih prioritet, nacionalnih politik in konkretnih potreb podjetij bo postajala eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti. Organizacije, kot je GZS, imajo pri tem pomembno vlogo pri ohranjanju razvojne kontinuitete ter povezovanju različnih delov sistema: podjetij, raziskovalnega okolja, države, evropskih mrež in finančnih instrumentov. Cilj je, da se Slovenija na novo evropsko agendo konkurenčnosti ne odzove zgolj kot na nov vir sredstev, temveč kot na okvir za bolj usklajeno, dolgoročno in podjetjem prijazno razvojno politiko.
O tem, kaj nova evropska konkurenčnostna agenda pomeni za slovenska podjetja, kako bo deloval Evropski sklad za konkurenčnost ter kakšno vlogo bodo pri tem imeli podjetniški in inovacijski ekosistemi, smo se pogovarjali s Kerstin Jorna, generalno direktorico Generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (DG GROW).
Predlagani Evropski sklad za konkurenčnost predstavlja pomemben premik v arhitekturi podpore EU. Kaj se bo v praksi spremenilo za podjetja?
Ideja novega Evropskega sklada za konkurenčnost (ECF) je, da bo financiranje bolj poenostavljeno in prožnejše. To bo omogočilo hitrejše odzivanje na geopolitične razmere ter učinkovitejše naslavljanje novih potreb in tveganj. Novi ECF bo zato združil več programov financiranja, ki pokrivajo tako raziskovalno kot industrijsko razsežnost, hkrati pa bo podpiral projekte skozi celotno investicijsko pot, od ideje in skaliranja do globalne proizvodnje.
Sklad bo ponujal različna orodja industrijske politike za podporo vrednostnim verigam, povečanju proizvodnje, razvoju znanj in spretnosti ter izvajanju ključnih ukrepov za krepitev konkurenčnosti. Prav tako bo mobiliziral celoten nabor finančnih instrumentov, od nepovratnih sredstev, lastniškega kapitala in posojil do javnega naročanja. Poleg tega bo okrepil evropske vrednostne verige v strateških sektorjih, od umetne inteligence do vesolja, čistih tehnologij in biotehnologije, z namenom zmanjšanja sedanje razdrobljenosti, spodbujanja naložb ter ustvarjanja dolgoročnih gospodarskih koristi na teh področjih.
V praksi bo ECF podjetjem poenostavil dostop do podpore. Namesto da bi se morala znajti med različnimi programi, bodo imela podjetja na voljo eno prijavo in enoten sklop pravil v okviru programa. To bo zmanjšalo administrativno zahtevnost in stroške sodelovanja ter omogočilo, da bodo sredstva hitreje prišla do upravičencev.
Slovenija je izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno vpeto v evropske industrijske vrednostne verige. Kako lahko manjša gospodarstva okrepijo svoj položaj v prihodnjem evropskem okviru konkurenčnosti?
Slovenija ima pomembno vlogo v avtomobilski, farmacevtski in čistotehnološki industriji. To kaže, kako se lahko manjša gospodarstva specializirajo v nišah z visoko dodano vrednostjo. Slovenski uspešen model na splošno dokazuje, da lahko manjše države članice z izkoriščanjem prednosti enotnega trga dosegajo rezultate, ki presegajo njihovo velikost.
- Evropski sklad za konkurenčnost bo poenostavil dostop do podpore, kar bo omogočilo upravičencem hitrejši prejem sredstev.
V prihodnje EU krepi enotni trg in ustvarja nove priložnosti za gospodarstva, kot je slovensko. Akt o čipih, Akt o kritičnih surovinah in Akt o neto ničelni industriji na primer ponujajo orodja, ki podjetjem pomagajo pri vključevanju v odporne dobavne verige. Novi Akt o industrijskem pospeševalniku bo prispeval h krepitvi industrijske proizvodnje EU v strateških sektorjih, zmanjševanju odvisnosti ter ohranjanju in ustvarjanju visokokvalificiranih delovnih mest v Evropi, kar bo koristilo tudi ključnim slovenskim industrijam.
Poleg tega Slovenija že sodeluje v več pomembnih projektih skupnega evropskega interesa (IPCEI), povezanih s strateškimi tehnologijami za Evropo, ki so ključni za združevanje virov in povečanje učinka manjših gospodarstev.
Številni slovenski izvozniki so MSP z močnimi nišnimi kompetencami. Kako lahko instrumenti EU bolje podprejo podjetja, ki so že mednarodno konkurenčna, zdaj pa potrebujejo podporo za rast, inoviranje in prehod v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo?
Slovenska MSP so zelo produktivna in se pogosto specializirajo za nišne trge. So odličen primer tega, kako lahko nišna odličnost poganja evropsko konkurenčnost. Izziv pa je, kako takšnim podjetjem pomagati pri prehodu od »skritih prvakov« do globalnih voditeljev v segmentih z visoko dodano vrednostjo, pri čemer lahko izkoristijo svojo agilnost, globoko specializacijo in evropske mreže.
EU že ponuja močne instrumente. Prek InvestEU, vodilnega investicijskega programa EU, je bilo za MSP v Sloveniji prek Evropskega investicijskega sklada, ki je del skupine Evropske investicijske banke in deluje v imenu Evropske komisije, že zagotovljenih 4,1 milijarde evrov. Novi Evropski sklad za konkurenčnost bo gradil na tem modelu, hkrati pa bo zmanjšal sedanjo razdrobljenost, podporo bolje uskladil s potrebami podjetij v fazi rasti ter zagotovil dodatne investicijske zmogljivosti za strateške tehnologije in proizvodnjo.
Med drugimi pobudami za podporo zagonskim podjetjem bo EU Inc. vzpostavil t. i. 28. pravni režim, ki bo inovativnim podjetjem omogočil, da koristijo enoten sklop pravil na ravni EU, kjer koli vlagajo in poslujejo na enotnem trgu, namesto da se soočajo s 27 različnimi pravnimi režimi.
Ker agenda konkurenčnosti EU postaja bolj strateška in ekosistemsko usmerjena, kakšno vlogo vidite za zbornice, grozde in inovacijske mreže pri pomoči podjetjem pri dostopu do priložnosti in vključevanju v evropske vrednostne verige?
Zbornice, grozdi in inovacijske mreže so v središču evropske strategije konkurenčnosti. Delujejo kot zaupanja vredni posredniki, ki povezujejo podjetja – zlasti MSP – s potencialnimi partnerji, dobavitelji ali kupci po vsej Evropi. Imajo tudi ključno vlogo pri prevajanju evropskih strategij v lokalno delovanje ter pri zagotavljanju skladnosti med političnimi prioritetami EU in poslovnimi potrebami ter zmogljivostmi, ki prihajajo od spodaj navzgor.
Takšno znanje je še posebej pomembno v sedanjem političnem kontekstu, v katerem lahko zbornice, grozdi in mreže podjetjem pomagajo pri vzpostavljanju novih partnerstev na področju krožnega gospodarstva, zmanjševanju odvisnosti od zunanjih dobaviteljev, pospeševanju uvajanja novih tehnologij ter povezovanju podjetij z ustreznimi javnimi in zasebnimi viri financiranja.
Na ravni EU imamo pomembne pobude, kot sta Enterprise Europe Network (EEN), katerega partnerica je tudi Gospodarska zbornica Slovenije, in Evropska platforma za sodelovanje grozdov. Ti pobudi tesno sodelujeta z nacionalnimi in lokalnimi zbornicami ter drugimi poslovnimi mrežami, da bi podjetjem pomagali pri vključevanju v čezmejne vrednostne verige ter krepili njihov potencial za inovacije, razogljičenje in odpornost.
- Zagotavljanje prihodnje konkurenčnosti zahteva, da v celoti izkoristimo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg. To bo prispevalo tudi h krepitvi odpornosti.
Če bi danes svetovali slovenskim industrijskim voditeljem, kateri bi bil najpomembnejši strateški premik, ki bi ga morali narediti, da ostanejo konkurenčni v naslednjem desetletju?
Slovenija ima majhno, odprto in raznoliko gospodarstvo, ki je močno vključeno v enotni trg. Zagotavljanje prihodnje konkurenčnosti zato zahteva, da v celoti izkoristimo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg. To bo prispevalo h krepitvi odpornosti ob novih pretresih, povečanju domačih industrijskih zmogljivosti, utrditvi dobavnih verig in zmanjšanju odvisnosti.
Slovenskim podjetjem bi zato svetovala, naj čim bolje izkoristijo priložnosti, ki jih ponujajo zgoraj opisane ključne pobude EU, saj so namenjene prav doseganju teh ciljev.
