Shrani za kasnejše branje.
Fit gospodarstvo se ne začne v fitnesu, temveč pri načinu, kako delamo. V času, ko velik del delovnika preživimo sede, postaja vprašanje gibanja vse bolj povezano z zdravjem zaposlenih, njihovo energijo in delovno sposobnostjo ter s kulturo podjetja. Za spremembo pa niso nujni veliki programi – pomembne so lahko že majhne navade, ki gibanje vključijo v običajen delovni dan.
Lana Berčan, Sekcija za fit gospodarstvo GZS, ZOR, GZS
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) leta 2022 skoraj tretjina odraslih na svetu – 31 odstotkov oziroma 1,8 milijarde ljudi – ni dosegala priporočene ravni telesne dejavnosti. Med evropskimi managerji jih 16 odstotkov sedi več kot osem ur in pol na dan. Tudi Slovenija ni izjema: po podatkih NIJZ za leto 2024 priporočilo, naj sedentarno vedenje ne presega sedmih ur dnevno, dosega 72,7 odstotka odraslih, v osrednjeslovenski regiji pa 65,7 odstotka.
WHO odraslim priporoča najmanj 150 minut zmerno intenzivne oziroma 75 minut intenzivne telesne dejavnosti na teden, pri čemer šteje vsako gibanje – tudi hoja, kolesarjenje in aktivnost med delovnim dnem.
Ker na delovnem mestu preživimo velik del dneva, lahko organizacija dela pomembno vpliva na naše navade. Sistematični pregled 39 raziskav je pokazal pozitivne učinke nekaterih ukrepov promocije zdravja predvsem pri absentizmu, medtem ko so dokazi o neposrednem vplivu na produktivnost manj enoznačni. Tudi WHO/Europe zato podjetja spodbuja k ustvarjanju bolj aktivnega delovnega okolja, pri čemer za prvi korak niso nujni veliki programi, temveč lahko začnemo že z majhnimi spremembami.
Foto: Depositphotos
Mikro navade z velikim učinkom
Za bolj aktiven delovni dan ni nujno potreben enourni obisk fitnesa. Gibanje lahko vključimo v aktivnosti, ki so že del našega delovnika.
- Deset minut hoje. Kratek sprehod med nalogami prekine dolgotrajno sedenje.
- Klic med hojo. Če ne potrebujete računalnika, telefonski pogovor opravite med sprehodom.
- Prekinite sedenje. Po daljšem sestanku vstanite in naredite nekaj korakov.
- Sestanek prestavite na sprehod. Kadar ne potrebujete dokumentov ali predstavitve, poskusite »walking meeting«.
- Omogočite gibanje. Prostor za kolesa, aktivni odmori in drugačna organizacija sestankov lahko zaposlenim olajšajo aktivnejše izbire.
- V praksi se najbolje obnesejo preproste in dostopne aktivnosti, ki jih je mogoče vključiti v vsakdan in pri katerih lahko sodelujejo zaposleni z različnimi ravnmi telesne pripravljenosti.
Ni treba najti dodatne ure
Odgovornost za gibanje ni samo na zaposlenih. Pomembno vlogo imajo tudi vodje, ki s svojim zgledom vplivajo na navade in kulturo podjetja. Pri tem ni nujno iskati dodatne ure v že tako polnem urniku – priložnosti za gibanje lahko najdemo tudi znotraj običajnega delovnega dne.
»Vodji ni treba najti dodatne ure v dnevu – skrb zase lahko vključi v dan, ki ga že ima. Telefonski pogovor lahko opravi med hojo, po daljšem sedenju vstane in naredi nekaj korakov, med zahtevnim delom pa si vzame minuto za umirjeno dihanje. Pomembno je tudi, da se zaveda svojega zgleda: dober vodja ne skrbi le za rezultate, ampak tudi za svojo energijo in ljudi, s katerimi jih ustvarja,« poudarja Mihela Jakša, mag., direktorica podjetja Novi val, d. o. o. in članica Sekcije za fit gospodarstvo pri GZS.
Da gibanje ob intenzivnem poslovnem tempu lahko postane rutina in ne še ena obveznost na seznamu, potrjuje tudi Emil Marinšek, direktor podjetja Maremico, d. o. o.: »Gibanje zame ni nekaj, za kar iščem čas, ampak je sestavni del dneva. Verjamem, da mi redna vadba poleg zdravja daje tudi disciplino, energijo in mentalno ostrino, ki se neposredno prenašajo v poslovno življenje.«
Od posameznika k organizaciji
Podjetja lahko gibanje vključijo v svojo kulturo z aktivnimi odmori, športnimi aktivnostmi, podporo aktivnemu prihodu na delo in predvsem z organizacijo dela, ki zaposlenim omogoča bolj zdrave izbire. Pri tem so lahko pomemben partner ponudniki, ki iz prakse poznajo potrebe podjetij in zaposlenih.
»Največji izziv je h gibanju pritegniti tiste zaposlene, ki še niso aktivni. V praksi se zato najbolje obnesejo preproste in dostopne aktivnosti, ki jih je mogoče vključiti v vsakdan in pri katerih lahko sodelujejo zaposleni z različnimi ravnmi telesne pripravljenosti. Podjetjem, ki šele začenjajo, bi svetovala, naj ne začnejo z velikimi programi, ampak z majhnimi, rednimi koraki – in predvsem ustvarijo okolje, v katerem je gibanje spodbujeno in dostopno vsem,« pravi Polona Gosar, predsednica Sekcije za fit gospodarstvo pri GZS.
Od fitnesa do fit gospodarstva
Širši pogled na gibanje, preventivo in dobro počutje je tudi v ospredju Sekcije za fit gospodarstvo (SFG) pri GZS. Preimenovanje nekdanje Sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo odraža premik od ožjega razumevanja fitnesa k širšemu vprašanju zdravja in vitalnosti zaposlenih.
Fit gospodarstvo ni vprašanje tega, koliko zaposlenih obiskuje fitnes, temveč kako ustvarjati okolja, v katerih lahko ljudje skozi delovno dobo ohranjajo zdravje, energijo in delovno sposobnost. Pri tem želimo povezovati gospodarstvo s ponudniki in strokovnjaki s področij gibanja, preventive, regeneracije in dobrega počutja.
Odgovornosti za zdravje ne moremo v celoti prenesti niti na podjetje niti na posameznika. Zaposleni oblikujemo svoje navade, podjetja pa lahko ustvarjajo okolje, v katerem jih je lažje ohranjati. Prav tu se začne premik od občasne športne aktivnosti k delovni kulturi, v kateri je gibanje normalen del dneva.
Je tudi vaše podjetje del fit gospodarstva?
Pridružite se Sekciji za fit gospodarstvo (SFG) pri GZS, ki zastopa interese članov, odpira aktualne teme, povezuje gospodarstvo in stroko ter spodbuja izmenjavo dobrih praks. V sodelovanju s članskimi podjetji, strokovnimi dogodki, izobraževanji ter domačimi in evropskimi pobudami soustvarjamo bolj zdravo, aktivno in vitalno gospodarstvo.