Shrani za kasnejše branje.
Dodana vrednost na zaposlenega, ki se uporablja kot merilo delovne produktivnosti, se je v gospodarskih družbah v zadnjih 5 letih (do leta 2025) povečevala povprečno za 7,3 % letno. Najhitrejšo rast so dosegle nastanitvene in gostinske ter kulturne, športne in rekreacijske dejavnosti. Pri tem je pomemben tudi učinek nizke osnove iz pandemičnega leta 2020, saj je bilo okrevanje v letu 2021 visoko. Razlike med dejavnostmi nastajajo pri EBITDA zaradi različnega gibanja zaposlenosti in stroškov dela oz. plač.
Darja Močnik, Analitika GZS
Dodana vrednost na zaposlenega pokaže, koliko nove vrednosti v povprečju odpade na enega zaposlenega, merjeno v polni delovni prisotnosti. V gospodarskih družbah je leta 2025 znašala 67,1 tisoč EUR. Nominalno se je v obdobju 2020-2025 povečala za 42,3 % oziroma povprečno za 7,3 % na leto. Del rasti produktivnosti je izhajal iz višjih cen, zato povečanja ni mogoče v celoti enačiti z realno rastjo produktivnosti. Dodana vrednost je rasla povprečno za 8,4 % letno, zaposlenost pa za 1,0 %, zato je rast ustvarjene vrednosti občutno presegala rast števila zaposlenih.
Najvišjo dodano vrednost na zaposlenega so leta 2025 dosegale predvsem kapitalsko intenzivne dejavnosti. V energetiki je znašala 166,7 tisoč EUR, pri poslovanju z nepremičninami 135,3 tisoč EUR, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih 121,3 tisoč EUR ter v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih 97,1 tisoč EUR. Visoka raven produktivnosti pa pomeni običajno počasnejšo rast produktivnosti. V energetiki se je povečevala povprečno za 6,0 % letno, v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih pa za 5,5 %.
Dodana vrednost na zaposlenega je najhitreje rasla v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih, povprečno za 13,6 % letno. Skupna dodana vrednost se je v tem oddelku povečevala za 16,2 %, zaposlenost pa za 2,3 % letno. Rezultat je deloma posledica okrevanja po letu 2020, vendar ga spremljata tudi znižanje deleža stroškov dela v dodani vrednosti za 16,6 odstotne točke in izboljšanje EBITDA marže za 6,7 odstotne točke. Rezultat kaže na izboljšanje operativne donosnosti, vendar je del rasti absorbirala tudi hitrejša rast stroškov dela.
Podobno se je produktivnost v kulturnih, športnih in rekreacijskih dejavnostih povečevala za 13,3 % letno. Dodana vrednost je rasla za 13,8 %, zaposlenost pa le za 0,4 % letno. Med oddelke z najvišjo rastjo lahko uvrstimo tudi poslovanje z nepremičninami, kjer je produktivnost rasla za 11,0 % letno, EBITDA marža pa se je izboljšala za 1,6 odstotne točke.
Drugačen vzorec kažejo rudarstvo in druge raznovrstne poslovne dejavnosti. V zadnjih je produktivnost rasla (10,1 %) ob krčenju zaposlenosti (-2,3 %), kar je bilo posledica manjših potreb predelovalnih dejavnosti po agencijskem delu. V rudarstvu se je dodana vrednost povečevala za 10,4 % letno, ob znižanju števila zaposlenih za 2,1 %.
V gradbeništvu se je dodana vrednost na zaposlenega povečevala za 9,8 % letno. Dodana vrednost je rasla za 11,5 %, zaposlenost pa za 1,5 %. Produktivnost in EBITDA marža sta se izboljšali hkrati, kar kaže na razmeroma ugodno kombinacijo širitve dejavnosti in večje učinkovitosti.
V predelovalnih dejavnostih je dodana vrednost na zaposlenega leta 2025 znašala 65,5 tisoč EUR in se povečevala povprečno za 6,2 % letno, počasneje od celotnega gospodarstva. Dodana vrednost je rasla za 6,8 %, zaposlenost pa za 0,6 % letno. Ker se je delež stroškov dela v dodani vrednosti povečal za 1,5 odstotne točke, EBITDA marža pa znižala za 0,6 odstotne točke, so bile predelovalne dejavnosti kljub rasti produktivnosti pod večjim stroškovnim pritiskom.
Sprememba dodane vrednosti na zaposlenega na leto, v zadnjih 5 letih, v % na leto
|
Kmetijstvo, gozdarstvo |
7,3 |
|
Rudarstvo |
10,4 |
|
Predelovalne dejavnosti |
6,2 |
|
Energetika |
6,0 |
|
Komunalne storitve |
5,4 |
|
Gradbeništvo |
9,8 |
|
Trgovina |
6,8 |
|
Transport |
7,6 |
|
Hoteli in restavracije |
13,6 |
|
Založništvo, projekcija |
8,0 |
|
IKT storitve |
5,5 |
|
Finančne storitve |
9,3 |
|
Nepremičninske storitve |
11,0 |
|
Strokovne storitve |
7,3 |
|
Različne poslovne storitve |
10,1 |
|
Kulturne in športne storitve |
13,3 |
|
Skupaj družbe |
7,3 |
Vir: Datahub GZS in izračuni analitike GZS na osnovi podatkov Ajpes
5 ključnih podatkov za Slovenijo
+1 odstotne točke (I-VIII 2026/I-VIII 2025) – poslovna klima v Sloveniji
Gospodarska klima je avgusta v Sloveniji na mesečni ravni zmerno upadla (-0,7 o. t.) in bila najnižja v zadnjih treh mesecih. Manjše izboljšanje gospodarskega razpoloženja je bilo sicer še naprej razvidno na ravni trimesečnih drsečih sredin (+0,3 o. t.). V prvih osmih mesecih 2026 je poslovna klima znašala -1,6 o.t. in je bila za 1 o. t. višja kot v enakem obdobju 2025. K temu je prispevalo višje razpoloženje med potrošniki in zaupanje v trgovini na drobno (oboje +4,3 o. t.), prav tako je zmerno poraslo zaupanje v predelovalnih dejavnostih (+2,1 o. t.). Razpoloženje pa se je poslabšalo v gradbeništvu (-1,4 o.t.), kljub visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del, kot v storitvenih dejavnostih (-3 o. t.).
+4,7 % (I-V 2026/I-V 2025) – obseg prodaje tržnih storitvenih dejavnosti
Skupni obseg (meri realno spremembo) prodaje v storitvenih dejavnostih in trgovini je v prvih petih mesecih 2026 medletno porasel za 4,7 %. Rast obsega prodaje v trgovini je dosegla 2,5 %, k čemur je prispeval 5,9-odstotni porast v trgovini z motornimi vozili. V tržnih storitvenih dejavnostih je medtem prišlo do 6-odstotnega porasta obsega prodaje. Ta je izvirala iz 12,3-odstotnega porasta obsega prodaje v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, predvsem zaradi 17,8-odstotnega porasta v podjetniškem in poslovnem svetovanju ter iz 12 % porasta v poslovanju z nepremičninami. Obseg prodaje je porasel še v gostinstvu (+6 %), IKT dejavnostih (+5,6 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+2,5 %) ter prometu in skladiščenju (+1,1 %).
+2,3 % (I-VI 2026/I-VI 2025) – industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvi polovici leta 2026 v Sloveniji po podatkih z izločenim vplivom koledarja medletno višja za pol odstotka. Rast je v celoti izvirala iz okrepljene rasti proizvodnje v predelovalni dejavnosti, ki je v tem obdobju porasla za 2,3 %. Rast je bila najvišja v proizvodnji drugih elektronskih in optičnih izdelkov (+14,7 %), popravilih in montaži strojev (+8,7 %), proizvodnji živil (+8 %), drugih strojev in naprav (+7 %), motornih vozil (+5,5 %). S padcem proizvodnje so se soočali v pridobivanju rudnin in kamnin (za dve petini), usnjarski industriji (-12,2 %), proizvodnji drugih vozil in plovil (za desetino), lesni industriji (-5 %) in tiskarstvu (-4,7 %).
+23,6 % (I-VI 2026/I-VI 2025) – vrednost opravljenih gradbenih del
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji (podatki z izločenim vplivom koledarja) je bil v prvem polletju 2026 medletno večji za 24 %. Obseg gradnje inženirskih objektov (objekti prometne infrastrukture, cevovodi, elektroenergetski vodi, komunikacijska omrežja, energetski objekti ipd.) je porasel za 30,6 %. V specializiranih gradbenih delih ter pri gradnji stavb je bila zabeležena okoli 20 % rast. Četrtinska rast obsega gradbenih del je bila prisotna na nestanovanjskih stavbah (gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe ipd.). Obseg opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah je bil medletno višji za 7,7 %.
-0,1 % (I-VI 2026/I-VI 2025) – delovno aktivno prebivalstvo
V prvem polletju 2026 je bilo število delovno aktivnih oseb medletno v povprečju nižje za 530 (minimalen padec), od tega je bilo nižje zlasti v predelovalni dejavnosti (-3 tisoč). Med njimi je bil največji padec števila delovno aktivnih oseb v proizvodnji električnih naprav (800 oseb manj), v proizvodnji strojev in naprav, popravilih in montaži strojev, proizvodnji kovinskih izdelkov (med 430-400 oseb manj). Visoka rast zaposlenosti je bila prisotna zlasti v zdravstvu, izobraževanju in javni upravi, kjer je bilo za 4,9 tisoč oseb več, v arhitekturnih in inženirskih dejavnostih (570 oseb več), računalniškega programiranja (530 oseb več).
*Upoštevani statistični podatki, znani do 31. 8. 2026