Shrani za kasnejše branje.
Podatki o slovenskem gospodarstvu za drugo četrtletje 2026 rišejo sliko izjemno dinamičnega, makroekonomskega okolja, ki opazno izstopa iz širšega evropskega povprečja.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, glavni ekonomist GZS, foto: Tadej Kreft
Po prvi oceni Statističnega urada se je realni bruto domači proizvod (BDP) po sezonsko in koledarsko prilagojenih podatkih glede na predhodno četrtletje povišal za 1,8 %. Navzgor je bila revidirana tudi rast iz prvega četrtletja. Na medletni ravni je slovensko gospodarstvo zabeležilo kar 5-odstotno rast. To predstavlja najvišjo stopnjo rasti v zadnjih štirih letih, ki je povprečno medletno rast v celotnem prvem polletju potisnila na 4,1 %. S tem dosežkom je Slovenija bistveno presegla skromno enoodstotno povprečno rast EU-27.
- Slovenija je v drugem četrtletju 2026 dosegla 5-odstotno medletno rast BDP (4,1 % v prvem polletju), kar je najvišja rast v zadnjih štirih letih in najvišja med vsemi državami EU z razpoložljivimi podatki.
Glavni motor gospodarske rasti ostajajo investicije, ki odražajo izjemno visoko stopnjo investicijske dinamike tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Bruto investicije v osnovna sredstva so se na medletni ravni povišale za 13,2 %, pri čemer z rastjo izstopajo predvsem tiste v druge zgradbe in objekte. Takt hitrega teka narekujejo predvsem obsežne državne investicije v posodobitev in širitev cestnega ter železniškega omrežja kot tudi investicije v javne stavbe, saj se nepreklicno zaključuje obdobje črpanja razpoložljivih evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Dodaten pospešek so gradbeni aktivnosti dale občinske investicije v lokalno infrastrukturo, ki so po pravilu spodbujene z bližajočimi se jesenskimi lokalnimi volitvami. Tudi rast nekaterih večjih zasebnih investicij v stavbe (projekt Emonika v Ljubljani) pomembno vpliva na rast. Po dolgem času je močneje zrasla dolgo pričakovana investicijska aktivnost v stanovanjski gradnji (+5,8 %). Poleg tega se je že drugo četrtletje zapored nadaljevala intenzivna dinamika vlaganj v transportno opremo (+14,7 %), k čemur je pripomogla visoka rast registracij novih tovornih motornih vozil, priklopnikov in avtobusov, medtem ko so investicije v stroje in opremo zrasle za 8,5 %, kar ob ponovno živahnejših proizvodnih gibanjih in preteklih šibkih četrtletjih ne predstavlja presenečenja.
Potrošnja države se je na medletni ravni povišala za razmeroma visokih 5,2 %, kar je bil odraz rasti stroškov dela v celotnem javnem sektorju. Hkrati je rast končne potrošnje gospodinjstev dosegla ugodnih 3,4 %, na kar je imela vpliv nadaljnja rast realnega razpoložljivega dohodka. Slovenska gospodinjstva so izrazila močno povpraševanje po trajnih proizvodih, katerih prodaja se je povečala za desetino, še zlasti po novih osebnih avtomobilih. To je bilo povezano z dostopnejšimi cenovnimi modeli. Zelo ugodno se je pospešila tudi potrošnja storitev (+3,7 %). Zunanje-trgovinski saldo je bil ob nekoliko počasnejši rasti izvoza blaga in storitev (+6,4 %) v primerjavi s hitrejšo rastjo uvoza (+7,6 %) ponovno zmerno negativen, medtem ko je bil negativni prispevek spremembe zalog k rasti BDP povsem minimalen.
Pregled po proizvodni metodi merjenja BDP razkriva, da so k ustvarjeni dodani vrednosti po dejavnostih najbolj prispevali tisti sektorji, ki so neposredno povezani z investicijskim ciklom in storitvami z visoko dodano vrednostjo. Prednjači gradbeništvo, kjer je dodana vrednost poskočila kar za šestino (+16,7 %), kar je v skladu z izjemno visoko rastočim obsegom opravljenih gradbenih del. Sledi pospešena rast dodane vrednosti v finančnih dejavnostih (+8,3 %) ter v sektorju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (+6,4 %). V predelovalnih dejavnostih je prišlo do ugodne 4,3-odstotne rasti dodane vrednosti, kar potrjuje postopno okrevanje industrijske proizvodnje po obdobju prejšnjih negotovosti.
Zanimivo sliko ponuja tudi turistični sektor, kjer je rast števila prenočitev v prvih sedmih mesecih dosegla 6,6 %. Tuji gostje, predvsem iz Češke, Velike Britanije, Nemčije, Poljske in ZDA, so ustvarili kar 88,4 % celotne rasti prenočitev, medtem ko se je zaupanje v avgustu na trimesečni ravni povzpelo na najvišjo raven po septembru 2021.
Bančna posojila nefinančnim družbam so se v drugem četrtletju medletno povečala za 6,3 % oziroma za 610 milijonov evrov,
kar je najvišja medletna rast po začetku leta 2023 in potrjuje močno investicijsko aktivnost podjetij. Vendar pa se nekateri deli industrije še vedno spopadajo s strukturnimi spremembami. Podatki o trgu dela namreč razkrivajo, da se je povprečno število delovno aktivnih oseb v prvem polletju minimalno zmanjšalo (za 530 oseb), pri čemer je bil padec najbolj izrazit prav v predelovalnih dejavnostih (-3.000 oseb). Krčenje zaposlenosti je bilo najbolj opazno v proizvodnji električnih naprav, strojev, kovinskih izdelkov in plastike. Na drugi strani je rast zaposlenosti v zdravstvu, izobraževanju, javni upravi ter v visokotehnoloških in inženirskih storitvah (programiranje, arhitektura, R&D) uspela pretežno izravnati ta padec.
- Gospodarsko rast poganjajo obsežne investicije v državno, lokalno infrastrukturo in druge nestanovanjske stavbe (+13,2 %) ter krepitev domače porabe, ki je podprta z visoko realno rastjo neto plač (+3,4 %). Opazna je tudi krepitev optimizma pri potrošnikih.
Uvozne cene proizvodov so se v juliju medletno povišale za 8 %, kar predstavlja najvišjo medletno rast po začetku leta 2023. K temu porastu so odločilno prispevale zlasti višje uvozne cene energentov (za tretjino) ter surovin in kovin, deloma pa tudi višji transportni stroški ob zvišanju ladijskih voznin. Poraba elektrike je bila višja za 1,7 %, pri čemer je bila pri gospodinjstvih rast kar 4-odstotna, zlasti zaradi več potreb po hlajenju in rasti števila električnih vozil. Proizvodnja elektrike v državi pa se je medletno zmanjšala za 7 %, predvsem zaradi remonta v TEŠ 6 in šibkejše proizvodnje hidroelektrarn, kar sta ublažili večja proizvodnja elektrike v plinskih in sončnih elektrarnah (+25 %). Ker so se junijske bruto plače medletno nominalno zvišale za 8,3 % (realno za 3,4 %), cene industrijskih proizvodov pa so julija porasle za 3,4 %, bo nadzor nad cenovnimi pritiski ključen pri ohranjanju konkurenčnosti slovenskih podjetij v prihodnje.
