Shrani za kasnejše branje.
Cene zemeljskega plina v Evropi so septembra porasle za petino in dosegle najvišjo raven od konca 2022. Bile so 8,6-krat višje kot v ZDA. Razlog sta omejena dobava LNG in nizka zapolnjenost skladišč.
Darja Močnik, Analitika GZS
Cene zemeljskega plina v Evropi (ttf) so se septembra tretji mesec zapored zvišale, in sicer z dvomestnim odstotkom. Povprečna cena na evropskem referenčnem trgu je septembra v povprečju dosegla 75,34 EUR/MWh. To je bilo za petino več kot avgusta in največ od konca leta 2022. V primerjavi z lanskim letom (september 2025) je bila cena višja za 133 %. Za primerjavo: na vrhu energetske krize avgusta 2022 je mesečno povprečje doseglo 236 EUR/MWh.
Glavni dejavnik rasti cen je omejena ponudba. Zaradi negotovosti glede odprtosti Hormuške ožine je dobava katarskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) še naprej omejena. Skozi ožino je pred konfliktom na Bližnjem vzhodu potekala petina svetovnega prometa z LNG. Evropa se zaradi manjšega deleža dobave po ceveh vse bolj zanaša na razpoložljivost LNG, zato ceno vse pogosteje določajo cene teh dobav. Za te dobave Evropa tekmuje z azijskimi kupci. Na rast cen je vplivala tudi začasno nižja dobava plina iz Norveške zaradi vzdrževalnih del na cevovodu.
Drugi dejavnik je stanje zalog. Evropska plinska skladišča so bila v začetku oktobra pri 72 %. Petletno povprečje za to obdobje znaša 85 %. Evropski kupci so s polnjenjem skladišč zaradi visokih poletnih cen odlašali, ker je bila spot cena višja od futures cene. Polnjenje skladišč zdaj poteka v obdobju najbolj zaostrenih razmer na trgu. V prihodnjih mesecih bo v ceno vse bolj vključena tudi premija za tveganje hladnejše zime, kljub temu da naj bi El Niño vplival na toplejšo zimo v Evropi.
Primerjava s ceno zemeljskega plina v ZDA pokaže, kako različno sta se trga odzvala v istem obdobju. Evropska referenčna cena temelji na nizozemskem vozlišču TTF, ameriška na promptni ceni Henry Hub. Cena na vozlišču Henry Hub se je septembra zvišala za 7 % na 8,7 EUR/MWh in je bila medletno skoraj nespremenjena. Domača ponudba v ZDA ostaja zadostna, zato pretresi na svetovnem trgu LNG nanjo le malo vplivajo. Januarski skok cene na 22 EUR/MWh je bil kratkotrajen in je že februarja izzvenel.
Zaradi tega se je cenovni razkorak močno povečal. Evropska cena je bila septembra 8,6-krat višja od ameriške, absolutna razlika pa je znašala 66,6 EUR/MWh. Za evropske kupce se je cena pred ogrevalno sezono zvišala precej hitreje kot na konkurenčnem ameriškem trgu.
Evropski plin je bil hkrati za 78 % dražji od LNG na Japonskem, kjer se je cena znižala na 42,2 EUR/MWh. Primerjava z Azijo je pomembna, ker Evropa in azijski uvozniki tekmujejo za iste tovore LNG. Ti se usmerjajo glede na to, kdo da najvišjo ceno, omejena ponudba iz Katarja, ki je še pomembnejši za azijske kupce kot za evropske, pa cenovno konkurenco še zaostruje.
Ugodnejši razvoj na ponudbeni strani bi lahko prinesla normalizacija norveških dobav po koncu vzdrževalnih del. Ključni dejavnik z vplivom na ceno bo še naprej varnostno stanje v Hormuški ožini. Gibanje cen bo odvisno tudi od dinamike polnjenja skladišč pred začetkom kurilne sezone. Če bo razkorak med cenami v Evropi in ZDA ostal tako velik, se bo zmanjšala stroškovna konkurenčnost evropske, zlasti energetsko intenzivne, industrije. Najbolj bodo izpostavljene kemična industrija, proizvodnja kovin, papirja in nekovinskih mineralnih izdelkov.
Vir: Svetovna banka, Agsi.gie-eu; preračuni Analitika GZS
5 ključnih podatkov za Slovenijo
+2,5 % (I-VII 2026/I-VII 2025) – industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih sedmih mesecih leta 2026 v Sloveniji po podatkih z izločenim vplivom koledarja medletno višja 0,7 %. Rast je v celoti izvirala iz okrepljene rasti proizvodnje v predelovalni dejavnosti, ki je v prvem 7-mesečju porasla za 2,5 %, od tega v juliju za 4,5 %. V obdobju med majem in julijem 2026 (trimesečno povprečje) je proizvodnja v predelovalni dejavnosti glede na enako obdobje predhodnega leta porasla za 4 %, kar predstavlja najugodnejše proizvodne trende po zadnjem četrtletju 2022. V zadnjih navedenih mesecih je bila rast proizvodnje medletno najvišja v proizvodnji oblačil (+13 %), drugih elektronskih in optičnih izdelkov (+12,8 %), motornih vozil ter drugih strojev in naprav (za desetino).
+21,4 % (I-VII 2026/I-VII 2025) – vrednost opravljenih gradbenih del
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji (podatki z izločenim vplivom koledarja) je bil v prvih sedmih mesecih 2026 medletno večji za 21,4 %. Obseg gradnje inženirskih objektov (objekti prometne infrastrukture, cevovodi, elektroenergetski vodi, komunikacijska omrežja, energetski objekti ipd.) je porasel za 25,6 %. V specializiranih gradbenih delih ter pri gradnji stavb je bila zabeležena petinska rast. Četrtinska rast obsega gradbenih del je bila prisotna na nestanovanjskih stavbah (gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe ipd.). Obseg opravljenih gradbenih del na stanovanjskih stavbah je bil medletno višji za 19 %.
+2,7 % (I-VIII 2026/I-VIII 2025) – prihodek v trgovini na drobno z motornimi gorivi
V prvih osmih mesecih je bil realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno brez motornih goriv medletno višji za 1,5 %. V trgovini z gorivi se je povečal za 9,1 %, v trgovini na drobno skupaj z gorivi pa za 2,7 %. V specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi je samo avgusta v primerjavi z julijem prodaja porasla za 4,9 % in medletno za petino, kar pripisujemo nadaljnji negotovosti glede gibanja cen naftnih derivatov ob geopolitičnih napetostih v bližnjevzhodni regiji, močni turistični sezoni, povečanemu tranzitnem prometu in v povprečju nižjim cenam goriv v primerjavi s sosednjimi državami. V trgovini z neživili je realni prihodek v prvih osmih mesecih 2026 zrasel za 3,0 % (najbolj v trgovini po pošti ali internetu, trgovini s pohištvom in gradbenim materialom), pri živilih, pijačah in tobaku pa upadel za 0,7 %. V trgovini z motornimi vozili in pri popravilih je zrasel za 6,7 %.
+6,4 % (I-VIII 2026/I-VIII 2025) – prenočitve turistov
V prvih osmih mesecih leta 2026 je rast števila prenočitev dosegla 6,4 %, od tega je bilo prenočitev tujih gostov za 8 % in domačih za 2 % več. Tuji gostje so pri tem ustvarili 92,8 % celotne rasti števila prenočitev. Največji porast prenočitev med tujimi gosti je bil zabeležen pri gostih iz Združenega kraljestva (+121,8 tisoč), Češke (+112,4 tisoč), Nemčije (+112 tisoč), Poljske (+74,2 tisoč) in Madžarske (+68,2 tisoč). Padec je bil medtem zaznan pri gostih iz Francije (-16 tisoč), Avstrije (-10,5 tisoč) in Južne Koreje (-10,4 tisoč). Najvišja rast števila prenočitev je bila v tem obdobju prisotna v gorskih občinah (za desetino več), medtem ko je bila rast nekoliko nižja v zdraviliških (+3,6 %) in obmorskih občinah (+2,4 %).
+3,3 % (I-IX 2026/I-IX 2025) – cene življenjskih potrebščin
Septembra 2026 so bile cene življenjskih potrebščin medletno višje za 3,3 %, po 2,6-odstotni rasti leto prej. Inflacijo sta najbolj poganjali skupini stanovanje, voda, energija in goriva (+8,8 %; prispevek 1,1 odstotne točke) ter prevoz (+6,3 %; 1,0 točke). Hrana in brezalkoholne pijače so se pocenile za 0,7 %, zato so rast cen blažile, cene oblačil in obutve pa so se zvišale le za 0,5 %. Med preostalimi skupinami so se najbolj podražili alkoholne pijače in tobak (+4,9 %), rekreacija, šport in kultura (+3,8 %), zavarovanje in finančne storitve (+3,5 %) ter restavracije in nastanitve (+3,3 %). Storitve (+4,1 %) so se dražile hitreje od blaga (+2,9 %).
*Upoštevani statistični podatki, znani do 5. 10. 2026