Shrani za kasnejše branje.
»Udeležence akademije AGI seznanjamo s celotnim investicijskim procesom, s čimer se v ostalih izobraževalnih programih ni mogoče seznaniti, obenem pa jih usmerjamo v nove tehnologije in sodobno vodenje projektov,« poudarja mag. Slovenko Henigman, direktor akademije.
Sergeja Širca; foto: Tadej Kreft
Ideja o ustanovitvi Akademije gradbenih investicij (AGI) se je rodila v obdobju, ko je bilo slovensko gradbeništvo v izjemno težkem položaju. Gradbena podjetja, ki so bila desetletja paradni konji slovenskega gospodarstva in si njihovega propada pravzaprav ni bilo mogoče predstavljati, so drugo za drugim ugašala, zato je v težaven položaj prišel tudi svetovalni inženiring; številni kadri so se zaposlili v drugih dejavnostih, dobršen del je odšel v tujino. Direktor akademije mag. Slovenko Henigman je tudi direktor Združenja za svetovalni inženiring pri GZS. Po 14 izvedbah akademije in več kot 300 udeležencih smo ga vprašali, ali je AGI dosegel svoj namen.
Osnovni namen ustanovitve AGI – Šole za vodenje in izvajanje investicij na GZS v letu 2018 je bil dvig strokovnih kompetenc slušateljev, ki delujejo na področju gradbenih investicij. Ste po sedmih letih delovanja ta cilj dosegli?
Namenov za ustanovitev akademije je bilo več, saj je bilo obdobje po letu 2015 za gradbeništvo izjemno zahtevno. Panoga je bila na dnu – številna podjetja so propadla, projektov praktično ni bilo, razmere so bile brezupne. Politika je gradbeništvo večinoma ignorirala in se namesto s sistemskimi vzroki in prepotrebnimi začetki novih projektov ukvarjala s posamičnimi stranpotmi, ki pa niso bile bistveni razlog za zlom celotne gospodarske panoge. Če bi bilo drugače, bi oblikovali vsaj parlamentarno komisijo, ki bi raziskala vzroke za propad panoge. A vse do danes se ni zgodilo nič podobnega.
Na GZS smo iskali rešitve. Najprej smo oblikovali zlato investicijsko pravilo (ZIP), ustanovili Strateški svet za investicije in gradbeništvo (SSIG) ter Akademijo gradbenih investicij (AGI). Vse tri pobude so bile usmerjene v to, da se scenarij iz preteklosti ne bi ponovil. Te tri aktivnosti smo poimenovali gradbeni trojček GZS in njegov osnovni namen ni samo krepiti, razvijati in skrbeti za gradbeno panogo, ampak tudi pravočasno opozoriti odgovorne in javnost v morebitnem primeru ponovne ogroženosti obstoja panoge.
AGI je torej primarno nastala zato, da mlajše strokovnjake pouči o vzrokih za propad gradbenega sektorja po letu 2010 in jim na srce položi, da je v podobni situaciji treba dvigniti svoj glas.
Drugi cilj AGI pa je dvig strokovnosti za kakovostno opravljanje del. Udeležence seznanjamo s celotnim investicijskim procesom, s čimer se v ostalih izobraževalnih programih ni mogoče seznaniti, obenem pa jih usmerjamo v nove tehnologije in sodobno vodenje projektov.
Na GZS menimo, da smo z gradbenim trojčkom vzpostavili robustno okolje, ki bo dvignilo svoj glas, ko bodo šle zadeve v napačno smer. Zaradi padanja gradbenih aktivnosti v zadnjem letu in pol je bil gradbeni trojček pred kratkim ravno na preizkušnji. Zato je bila pred poletjem sklicana izredna seja SSIG, opravljen je bil sestanek s tremi ministri. Če nič drugega, se politika sedaj zaveda, kako pomembne so gradbene investicije za gospodarsko rast . Kot veste, smo imeli v prvi polovici leta ničelno gospodarsko rast, pomemben vzrok za slabo stanje pa je slaba realizacija na gradbenih projektih.
Kakšno znanje in veščine pridobijo udeleženci akademij – kaj torej pomeni certifikat AGI?
Udeleženci akademije pridobijo pregled nad celotnim investicijskim procesom: od prostorskega, okoljskega in investicijskega načrtovanja, projektnega vodenja, strateškega planiranja, seznanitve s tehničnimi predpisi do uporabe digitalnih orodij – npr. BIM (op. avtorice: informacijsko modeliranje gradenj), informacijski sistemi, digitalizacija gradbišč). Srečajo se z javnim naročanjem, s pogodbami FIDIC (op. avtorice: standardni vzorci pogodb v gradbeništvu), informacijski sistemi in pametno infrastrukturo, pa tudi številnimi praktičnimi delavnicami, ki na primer pokrivajo delovanje gradbenega inštituta ter zavarovanja projektov in podjetij. Spoznajo tudi sistem električnih polnilnic in digitalno vodenje projektov.
Osnovni program AGI je sestavljen iz petih strokovnih modulov, vsak se zaključi s krajšim preverjanjem znanja. Šesti modul je namenjen komuniciranju in medijski pismenosti. Zaključni del predstavlja modul o vrhunskosti pri investicijah. Gostimo vrhunske strokovnjake iz Slovenije in tujine, med njimi so Uroš Mikoš, ki predava o tveganjih, Marjan Pipenbaher predstavi najzahtevnejše projektiranje objektov v mednarodnem okolju, Franz Lücker udeležencem predstavi pomen sodelovanja strokovnjakov s politiki, France Arhar pa pomen denarja – »sveta vladarja«.
Čez približno mesec dni sledi ustni zagovor na osnovi izžrebanih vprašanj. Udeleženci se nanj temeljito pripravijo in so ponosni na pridobljen certifikat, ki predstavlja pomembno strokovno referenco, čeprav za zdaj še nima formalne teže. Upam, da se to kmalu spremeni in bo za vodenje projektov, pa tudi za ostale naloge, zahtevan pridobljeni certifikat AGI. Prepričan sem, da bi s tem pomembno prispevali h kakovosti izvajanja investicij.
Kako zagotavljate, da udeleženci akademije osvojijo dovolj praktičnih znanj?
Podjetja na akademijo praviloma pošljejo svoje najboljše kadre, ki si s predanim delom zaslužijo dodatno izobraževanje. Udeležba ni samoumevna, saj za podjetja pomenijo znatne stroške – ne samo kotizacije in izpita, ampak tudi odsotnost zaposlenih iz delovnega procesa. Zato na akademijo prihajajo visoko motivirani posamezniki, ki znanje srkajo tako od predavateljev kot drug od drugega. AGI je namreč zastavljena tako, da omogoča veliko diskusij in izmenjave mnenj.
Praktična znanja udeleženci pridobijo na delavnicah, a akademija v osnovi ni namenjena praktičnemu usposabljanju – za to bi bilo časa premalo. Ključna vrednost je razumevanje celotnega investicijskega procesa, kar je izredno pomembno zlasti za vodje projektov, ki morajo poznati posamezne faze investicij in razumevati širšo sliko. Za specialiste pa je koristno, da se seznanijo tudi z aktivnostmi izven svojega zornega polja. To jim dviguje kompetence in jih tudi pripravi na prevzem drugih nalog.
Opažate konkretne rezultate pri izvajanju gradbenih investicij?
V dosedanjih 14 izvedbah se je akademije udeležilo preko 300 udeležencev, 267 jo je uspešno zaključilo. Če je celotnega strokovnega kadra, ki se ukvarja z investicijami (poleg inženirjev, ki prevladujejo, še ekonomisti, pravniki in drugi), okoli 5.000 ali 6.000, je to šele 5 %. Zato bi bilo še precej nerealno pričakovati, da je AGI že dvignila raven investicij v državi. Je pa zagotovo pomembno prispevala k boljši ravni investicijskih procesov.
Za izboljšanje rezultatov se morajo potruditi tudi druge institucije. Na GZS se s tem ukvarja SSIG, v katerega so vključeni vodilni predstavniki investicij, torej naročniki, gradbeni izvajalci, svetovalni inženiringi, inštituti in fakultete. SSIG deluje tudi v vlogi predsedstva AGI, tako je krog zaključen. Samo vsi skupaj lahko dosežemo konkretne rezultate in menim, da smo na dobri poti.
Kako je AGI vpeta v gospodarsko okolje? Kako programe izobraževanj prilagajate potrebam okolja?
AGI je od samega začetka zasnovana kot povezovalna platforma med gospodarstvom in izobraževanjem, kar se odraža tudi v njeni organizacijski strukturi. Na vrhu piramide je torej SSIG v vlogi predsedstva akademije, ki ima ključno vlogo pri strateškem usmerjanju delovanja AGI, skrbi pa tudi, da se programi vsebinsko odzivajo na dejanske potrebe v praksi.
Za operativno prilagajanje vsebin skrbijo vodje posameznih modulov, ob meni so to Lidija Kegljevič Zagorc, Vekoslav Korošec in Elvis Štemberger, ki so najbolj zaslužni, da je AGI dobila tako bogato vsebino. Poleg razvoja vsebin skrbno izbiramo predavatelje in jih stalno izboljšujemo na podlagi povratnih informacij udeležencev. Po vsaki izvedbi akademije namreč pripravimo evalvacijo in analizo, na podlagi katere sprejmemo konkretne ukrepe za nadgradnjo programa. Izvedbeno pa akademijo bogati 30 vrhunskih predavateljev, ki vsak na svojem področju predstavljajo strokovni vrh v Sloveniji. Prav zato tudi slogan AGI: »Industrija izobražuje industrijo.«
Za nemoten potek izvedbe skrbijo tudi sodelavci GZS, ki zagotavljajo organizacijsko in tehnično podporo: od priprave vabil in gradiv do organizacije prostorov, prehrane, tehnične podpore in spremljanja izvedbe. Njihovo delo je pogosto manj vidno, a nepogrešljivo za profesionalno izkušnjo udeležencev.
Akademija je tesno povezana z drugimi stanovskimi organizacijami GZS, kot sta Zbornica za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov ter Združenje za inženiring, pa tudi s Centrom za poslovno usposabljanje. Vse tri organizacije pomembno prispevajo h kakovosti programa s sodelovanjem, z vsebinskimi predlogi in s podporo pri izvedbi. Pomemben doprinos k stabilnosti in kontinuiteti delovanja AGI predstavljajo tudi partnerska podjetja: več kot 20 jih redno prispeva udeležence in podpira razvoj programa. To so podjetja, ki prepoznavajo dodano vrednost znanja in si želijo preseči standarde običajnega.
Udeleženci Akademije gradbenih investicij pridobijo pregled nad celotnim investicijskim procesom.
Nenazadnje velja poudariti, da je AGI živ organizem. Programi niso togi, ampak se sproti prilagajajo aktualnim izzivom in potrebam panoge. Redno jih posodabljamo z novimi vsebinami, vključujemo odzive udeležencev in spremljamo dogajanje v zakonodaji, tehnologiji in širšem investicijskem okolju. Prav zato akademija ostaja relevantna in v stiku z realnostjo gradbene stroke.
Gradbeništvo se je v zadnjih desetletjih zelo spremenilo, kako ste temu prilagodili programe vašega delovanja? Ali vključujete nove tehnološke trende?
Program akademije se stalno posodablja. Gradbeništvo se je v zadnjih desetletjih močno spremenilo, zato je tudi AGI vsebinsko povsem drugačna, kot je bila ob ustanovitvi leta 2018. Digitalizacija, nove tehnologije, sodobni pristopi – vse to je danes standard, ki ga akademija ne samo vključuje, temveč soustvarja.