Shrani za kasnejše branje.
Na sejmu AGRA se je predstavilo 14 kmetijskih in živilskih podjetij na skupnem razstavnem prostoru GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih (GZS – ZKŽP) podjetij v hali A in številna podjetja v okviru dnevnih menjav. Letošnja država partnerica je bila Bolgarija, s katero Slovenija krepi sodelovanje na gospodarskem in znanstvenem področju.
mag. Anita Jakuš, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Razstavni prostor so obiskali ugledni gostje, med njimi Georgij Tahov, minister za kmetijstvo in prehrano Bolgarije, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.Sejemski prostor GZS – ZKŽP sta obiskala tudi Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, in Tibor Šimonka, predsednik GZS. V okviru sejma so potekali številni posveti in okrogle mize, na katerih je sodelovala tudi GZS – ZKŽP.
Cilj slovenskih zelenjadarjev je najmanj 50 % samooskrba
Slovensko zelenjadarstvo potrebuje jasno vizijo razvoja, ki bo ustrezno umeščena tudi v strateški načrt skupne kmetijske politike po letu 2027 in bo zagotavljala najmanj 50 % samooskrbo z zelenjavo. Za to so nujne sistemske spodbude, usmerjene v gradnjo sodobnih rastlinjakov, ki omogočajo pridelavo zelenjave v kontroliranih pogojih in skozi vse leto, nova znanja ter sodelovanje in povezovanje. Potrebujemo učinkovite in usklajene politike ter stabilne razmere na trgu, je bilo izpostavljeno na zelenjadarskem posvetu, ki ga je organizirala GZS – ZKŽP v sodelovanju s SDBP (Slovensko nizozemska poslovna platforma) na sejmu AGRA 2024.
Predsednica DZ – RS in gostje na ogledu sejma.
Foto. arhiv GZS – ZKŽP
Na posvetu so bile uvodoma predstavljene nizozemske novosti s področja pridelave zelenjave in tržni potenciali za pridelavo zelenjadnic. Izpostavili so priložnosti za gradnjo visokotehnoloških rastlinjakov in proizvode insektne biokonverzije, ki se lahko uporabljajo za prehrano živali ali gnojilo za zelenjadnice. Poudarjene so bile tudi prednosti krožnega gospodarstva, ki bo v prihodnje nujno za zagotavljanje zadostne pridelave hrane ob vse bolj omejenih naravnih virih. V ospredju posveta je bila okrogla miza z naslovom »Soustvarjanje vizije slovenskega zelenjadarstva po letu 2027«. Predstavniki odločevalcev politik, kmetijskih podjetij, stroke, svetovalne službe, trgovine in drugi so razpravljali o viziji slovenskega zelenjadarstva po letu 2027.
Z okroglo mizo so želeli spodbuditi dialog med različnimi deležniki v zelenjadarstvu, opredeliti izzive in ovire za povečanje samooskrbe z zelenjavo, predstaviti možne rešitve in ukrepe za dosego zadostne samooskrbe z zelenjavo in oblikovati konkretne zaveze za ukrepanje za uspešen in konkurenčen razvoj zelenjadarstva v Sloveniji. Samooskrba z zelenjavo se v Sloveniji danes giblje v povprečju med 35 in 40 %.
Sadjarstvo brez škropiv: misija (ne)mogoče?
Napovedano zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev je nujno za ohranjanje okolja in varovanje zdravja ljudi, vendar je to treba storiti ne da bi ogrozili kmetijsko proizvodnjo in prehransko varnost države. Pri tem je treba upoštevati specifične razmere slovenskega kmetijstva in sadjarstva ter zagotoviti ustrezno podporo pridelovalcem, je bilo osrednje sporočilo 14. Sadjarskega posveta, ki ga je na sejmu AGRA organiziralo Združenje za sadjarstvo pri GZS – ZKŽP.
Predstavljena je bila tudi prva ocena napovedi pridelka jabolk in hrušk v letu 2024 v Evropi in svetu. V Sloveniji prva ocena pridelka jabolk v intenzivnih nasadih v letošnjem letu znaša približno 59.000 ton (26 % več kot lani), pridelek hrušk pa 3.000 ton (trikrat več kot lani).
Sadjarski posvet, ki je potekal v okviru projekta EIT FOOD, je zaključila okrogla miza z naslovom »Sadjarstvo brez škropiv: Misija (NE)mogoče?«, ki je odprla razpravo o uporabi fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji in implementaciji strategije RIS3. Ta spodbuja regije in države članice, da opredelijo svoje edinstvene vrline, sredstva in konkurenčne prednosti ter spodbujajo rast, ki temelji na inovacijah. Projekt EIT FOOD podpira Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo v okviru EU.
Sodelujoči na okrogli mizi so poudarili, da ne nasprotujejo zmanjšanju uporabe FFS, vendar cilji zmanjšanja rabe FFS ne smejo povzročiti zmanjšanja kmetijske proizvodnje ter s tem posledično ogroziti prehranske varnosti in še dodatno povečati odvisnosti od uvoza hrane iz držav, kjer je nabor uporabe sredstev večji in pridelava konkurenčnejša. Pri zmanjšanju rabe FFS je treba upoštevati specifične razmere slovenskega kmetijstva in sadjarstva ter zagotoviti ustrezno podporo pridelovalcem.
Najnovejši projekti in izsledki raziskav na področju trajnostne pridelave hrane
Na sejmu AGRA je potekalo tradicionalno srečanje partnerjev SRIP HRANA v organizaciji GZS – ZKŽP. Predstavniki raziskovalnih inštitucij in podjetij so predstavili raziskave in najnovejše rezultate na področju trajnostne pridelave hrane. Uvodoma so bili predstavljeni koncept nacionalne Strategije trajnostne pametne specializacije, dosedanji dosežki ter načrti do 2030. Partnerske organizacije SRIP HRANA so predstavile svoje delovanje na izbranih prednostnih področjih. Izpostavljene so bile raziskave in najnovejši rezultati na področju krožnosti in razogljičenja v živilski industriji ter trajnostnega upravljanja regionalnih vodnih virov, spodbujanja pridelave stročnic, žlahtnjenja krompirja, odpornega na več različnih stresov, potenciala žuželk in fermentacije za uporabo v živilskih izdelkih ter uporabe hlapnih organskih spojin v živilstvu. Člani partnerstva SRIP HRANA so poudarili pomen okrepljenega sodelovanja med deležniki pri raziskavah, razvoju in inovacijah, povezovanja v nacionalne in mednarodne verige vrednosti ter kontinuirane podpore države.
Hitreje do javnega naročila in učnih gradiv na temo hrane
Katalog živil za javno naročanje, njegova uporaba in izvajanje v praksi je bilo v ospredju Posveta o javnem naročanju živil in izobraževanje o hrani, ki ga je GZS – ZKŽP organizirala na sejmu AGRA. Katalog omogoča ponudnikom, da izpostavijo svoje izdelke na enem mestu in se skupaj z javnimi zavodi vključijo v digitalizacijo postopka javnega naročanja živil ter s tem bistveno zmanjšajo stroške dela. Gre za enostavno in uporabno orodje v sistemu javnega naročanja živil, ki prihrani ogromno časa in stroškov, sočasno pa zagotavlja redno oskrbo s kakovostno slovensko hrano.
Na dogodku so predstavili izzive, s katerimi se javni zavodi in ponudniki srečujejo pri naročanju živil ter načini reševanja teh izzivov, rezultate in opažanja inšpekcijskega nadzora ter druge aktualne tematike, ki se pojavljajo v praksi.
Predstavljena so bila tudi najnovejša orodja, metodologije ter učna gradiva FoodEducators, povezana s tematiko hrane. Učni načrti, ustvarjeni za izobraževanje mladih, so primerni za uporabo pri različnih predmetih.
