Shrani za kasnejše branje.
Razvoj agroživilskega sektorja je tesno povezan tudi z razvojem drugih panog, recimo proizvodnje materialov in s tem tudi embalaže, elektronskih komponent, logistike, digitalizacije in energetike.
Darja Kocbek; foto: Tadej Kreft
Ko govorimo o proizvodnji hrane, je treba imeti v mislih celoten agroživilski sistem, ki ga na eni strani sestavljajo kmetje in kmetijska podjetja, na drugi živilsko predelovalna industrija. Razvoj agroživilskega sektorja je tesno povezan tudi z razvojem drugih panog, recimo proizvodnje materialov in s tem embalaže, elektronskih komponent, logistike, digitalizacije in energetike. Agroživilstvo ni le strateška panoga, ker proizvaja hrano, ampak je zelo pomembno tudi za druge panoge. »Imamo visok multiplikativen učinek. Eno delovno mesto v živilski industriji ustvarja še šest drugih delovnih mest. Če so hrana, voda in energija strateško pomembni viri, je torej tudi kondicija, v kateri je agroživilski sektor, izjemno pomembna,« o panogi, ki jo zastopa GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP), pravi direktorica dr. Tatjana Zagorc.
Veliko število združenj imate v GZS-ZKŽP.
Sektorji znotraj agroživilskega sistema so zelo številni in raznoliki. Imajo različne potrebe, zahteve in izzive. Zaradi tega so naše delo in aktivnosti razdeljene po sektorjih, ki jih predstavlja 13 sektorskih združenj. Ko govorimo o skupnih tematikah, pa se združimo na horizontalni ravni, v t. i. odborih. Tako imamo odbor za zakonodajo in označevanje živil, odbor za razvoj človeških virov in odbor za varnost živil. Potrebe narekujejo, da se še vedno najde kak nov sektor, ki se nam želi pridružiti. Nazadnje se nam je pridružilo Združenje pridelovalcev v sodobnih rastlinjakih, pred njim Združenje slovenskih vinarjev in Združenje proizvajalcev žganih pijač. Lahko rečem, da smo v zadnjih letih razvili dobro podporo našim članom.
Daljša je pot surovine do predelovalca, več je možnosti za napake. Zato je pomembno, da je agroživilski sektor razvit in da znamo surovine tudi pridelati.
Katere uspehe GZS- ZKŽP iz zadnjega obdobja bi izpostavili?
Težko je govoriti o posamičnih uspehih, ampak najbolj smo zadovoljni takrat, kadar znamo in uspemo prenesti potrebe članov do resornih ministrstev in ko ta te potrebe razumejo in prepoznajo ter jih posledično implementirajo v prakso ali zakonodajo. Če izhajamo iz prakse in smo korektni, nam odločevalci pogosto znajo prisluhniti. Najlepši del zastopanja članov je sodelovanje z vladnimi institucijami, kadar obe strani razumeta argumente. Težko pa je takrat, ko nam niso pripravljeni prisluhniti ali bolje rečeno, niso pripravljeni razumeti gospodarstva. Na GZS-ZKŽP si želimo korektnega sodelovanja. Vemo, da ne more biti vse tako, kot bi mi želeli, zato se osebno zavzemam za holistični pristop, to pomeni, da morajo biti ukrepi takšni, da koristijo vsem in ni pretiranih slabosti za druge deležnike v verigi.
Kako pa ob raznolikosti in različnosti članov poteka usklajevanje v okviru ZKŽP?
Podjetja znotraj posameznih sektorjev so seveda na trgu konkurenti. Na GZS-ZKŽP se zadev s področja konkurence, kot so cene, trgi in količine, ne dotikamo. Skupne teme so problematika, ki izhaja iz določenih predpisov, zahtev, nerazumevanja panoge, razmer, v katerih se je znašla panoga, spreminjanje zakonodaje in standardov in danes vse bolj trajnost. To so zadeve, ki jih lahko rešujemo in jih tudi želimo izpostaviti. Skupna tema so tudi dobre prakse. Veliko podjetij želi videti dobre prakse v Sloveniji, tudi zunaj svojega sektorja, in v tujini. To jim res veliko pomeni, zato si pogosto predstavniki naših združenj v tujini ogledujejo dobre prakse in iščejo nova znanja.
Zakaj je pomembno, da imamo doma v Sloveniji kmetijstvo in živilsko predelovalno industrijo?
Kmetijstvo in živilsko predelovalna industrija skupaj tvorita izredno prepleten in pogosto tudi usodno soodvisen sistem. Vendar je bila vloga živilsko predelovalne industrije v slovenskem agroživilskem sistemu dalj časa izrazito podcenjena z vidika pomembnosti njene vloge. Živilsko predelovalna industrija je ključna za zagotavljanje prehranske varnosti prebivalstva z vidika zagotavljanja varne in kakovostne hrane in energijskih potreb. Seveda zadovoljuje tudi druge potrebe od raznovrstnosti, priročnosti, tradicije in kulinaričnih užitkov. Živila predeluje v različne oblike, z različnimi novimi ali starimi metodami oziroma tehnologijami, ter omogoča dostopnost do izdelkov vsem ljudem, ne glede na njihovo lokacijo.
Kakšno je sodelovanje med kmetijskim in živilskim sektorjem?
Sodelovanje med pridelavo in predelavo torej med kmeti in kmetijskimi podjetji ter živilsko predelovalno industrijo mora biti dobro, zato je pomembno pogodbeno sodelovanje. Konkurenčno kmetijstvo je predpogoj za dobro sodelovanje tudi z vidika cenovnega dogajanja. Domače surovine lahko zagotavljajo tudi konkurenčno prednost. Organiziran in voden odkup ima pomembno vlogo pri ohranjanju in razvoju podeželja ter spodbuja k trajnostnemu kmetijstvu in lokalnemu gospodarstvu, hkrati pa zagotavlja dolgoročno stabilnost celotne agroživilske verige. Dobra produktivnost in konkurenčnost enega sektorja pomeni, da bo tudi naprej v verigi stabilna proizvodnja in stabilni odnosi.
Aplikacija Katalog živil vsem deležnikom v postopku omogoča enostavno uporabo, transparentno in sledljivo pripravo ustreznih javno naročniških dokumentov, skladnimi z zakonodajo, ter časovni in s tem finančni prihranek.
Pa tudi, da bo surovina kakovostna, kar je predpogoj za kakovostne izdelke.
Varnost in kakovost je pri proizvodnji hrane izredno pomembna. Pri tem je treba povedati, da pri varnosti ni odstopanja. Surovina, ki prihaja v predelavo, mora biti 100-odstotno varna z vidika fizikalnih, kemijskih in mikrobioloških parametrov. In najlažje je nadzorovati kratke verige, dobavo od proizvajalcev, ki so blizu. Daljša je pot surovine do predelovalca, več je možnosti za napake. Zaradi tega je pomembno, da je agroživilski sektor razvit in da znamo surovine tudi pridelati. Kazalnik uspešnosti je tudi dodana vrednost. Tukaj še zaostajamo za najbolj razvitimi sektorji in se sprašujemo, kako prebiti mejo 50 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. To je eden od mnogih izzivov, ki nas čakajo v prihodnjih letih.
Kateri pa so glavni načrti ZKŽP?
Glavni cilj je zagotovo zagotavljati strokovno podporo članom na področju zakonodaje, informiranje in izobraževanje ter promocija. Smo ena redkih institucij, ki se ukvarja z zakonodajo na področju živilskega sektorja, njeno razlago in morebitnim spreminjanjem v neposrednem odnosu s člani. Pomemben cilj je zagotavljati širši pogled na zeleni prehod in nove tehnologije, kaj potrebuje sektor, kako se naj odziva, kje so možnosti za pridobitev sredstev. To je mogoče le, če so tudi cilji in procesi v podjetjih dobro postavljeni, da podjetja vedo, kaj želijo.
Kaj pa je namen ocenjevanj izdelkov, ki jih organizirajo združenja v okviru ZKŽP?
Kot panoga iščemo različne načine za promocijo izdelkov. Eden od njih so ocenjevanja. Ocenjevanje odličnih pekovskih izdelkov ima tradicijo, ocenjevanje piva odlične kakovost pa si utira pot do uveljavitve. Tekmovanje za študente s področja razvoja novih izdelkov Ecotrophelia Slovenija je popularizacija našega poklica med mladimi, ki je nedvomno izredno lep in tudi zahteven. Pri tem tekmovanju morajo vključiti široko paleto znanj in interdisciplinarnosti – od oblikovanja, marketinga in ekonomije ter seveda živilstva. To pomeni, da smo zanimivi tudi za druge poklice, pri tem pa smo seveda v tekmi z drugimi panogami.
Kako rešujete težave zaradi pomanjkanja kadrov?
Podjetja se reševanja tega problema lotevajo predvsem z avtomatizacijo procesov in iskanjem kadrov v tujini. To sta najpogostejši rešitvi v tem trenutku. Seveda pa bomo v prihodnje potrebovali nove kadre z novimi kompetencami, saj se kmetijstvo in živilska panoga razvijata. Pomembno je, da sodelujemo tako z raziskovalnimi institucijami kot tudi s fakultetami in srednjimi šolami z različnih področij.
Za javne zavode, ki živila v skladu z zakonodajo kupujejo prek javnih naročil, in ponudnike ste na ZKŽP razvili aplikacijo Katalog živil za javno naročanje. Ste zadovoljni z odzivom?
Spletna aplikacija Katalog živil za javno naročanje z inovativnim pristopom prinaša številne prednosti za deležnike slovenskega agroživilstva in javnega sektorja, saj rešuje težave, s katerimi so se ponudniki živil in javni zavodi srečevali vrsto let. Vsem deležnikom v postopku omogoča enostavno uporabo, transparentno in sledljivo pripravo ustreznih javno naročniških dokumentov, skladnimi z zakonodajo, ter časovni in s tem finančni prihranek. Naročnikom živil v okviru postopka javnega naročanja aplikacija nudi analizo trga, omogoča podroben pregled ponudbe živil oziroma tipov izdelkov ter s kalkulatorjem ves čas spremlja zakonodajno opredeljene odstotke glede 12 % količin ekoloških živil in 20 % količin živil certificiranih po nacionalnih in evropskih shemah kakovosti.
Še vedno meljemo pšenico, ki je bila lani kupljena po izjemno visoki ceni. Zato je nujno upoštevati zamik, ko govorimo o cenah hrane danes.
Je te ponudbe dovolj na trgu?
Katalog omogoča pripravo predračuna za javno naročilo, ki temelji na nekaj res pomembnih osnovnih prvinah, kot so pravilno poimenovanje živilskih izdelkov in zakonodajne zahteve na področju vključevanja shem kakovosti in ekoloških proizvodov.
Ugotovili smo, da država na eni strani naročnikom postavlja zahteve glede izbire živil, za katere pa ni na voljo dovolj domače ponudbe. Tak primer je vključevanje ekoloških živil v javna naročila, ki jih pogosto na trgu v Sloveniji ni dovolj in prihajajo iz tujine. Nam ni v interesu, da vključujemo surovine in živila, ki so bila proizvedena na zelo oddaljenih trgih, saj imajo visok ogljični odtis. Trenutno katalog vsebuje že skoraj 6.500 različnih izdelkov, vpisanih s strani ponudnikov, od katerih je 64 podjetij, 200 kmetij in 19 zadrug.
Ekipa GZS – ZKŽP skrbi za usposabljanje uporabnikov ter tehnično podporo, občinam pomaga pri skupni nabavi javnih zavodov, aplikacijo pa tudi nadgrajuje v skladu z aktualnimi potrebami.
Lahko navedete kak primer?
Izredno dober primer sodelovanja je z Mestno občino Kranj, ki vzpodbuja svoje javne zavode k dinamičnemu nabavnemu sistemu naročanja živil z vključitvijo lokalnih ponudnikov. Pri tem je uporaba spletne aplikacije nepogrešljiva. Zato je zelo pomembno izobraževanje naročnikov in ponudnikov ter nadzornih organov, za kar je potreben čas. Želimo si, da bi to orodje uporabljali vsi javni naročniki. Od tega bi imel koristi celoten agroživilski sistem, javni naročniki pa z njegovo uporabo lahko prihranijo veliko časa in denarja ter si zagotovijo redno oskrbo s kakovostno slovensko hrano.
Hrana se po podatkih statističnega urada v Sloveniji draži. Kje na ZKŽP vidite tukaj rešitve?
Razlogov za dražjo hrano je več, naj omenim rekordne cene kmetijskih surovin, gnojil, krme, embalaže, transporta in posebej energije. Številna podjetja so energijo kupovala po zelo visokih cenah, na trgu so bile težave z dobavo in visokimi cenami papirne in steklene embalaže za živila. Dvignila se je tudi minimalna plača. Prepletenost agroživilstva z drugim panogami je rezultirala v dvigu cen hrane. Cene na borzah se postopno umirjajo, vendar moramo vedeti, da še vedno meljemo pšenico, ki je bila lani kupljena po izjemno visoki ceni. Zato je nujno upoštevati zamik, ko govorimo o cenah hrane danes.
Ko govorimo o energiji, je zanimivo, da imate med člani tudi bioplinarne?
Ja, v okviru naše zbornice deluje tudi Sekcija proizvajalcev bioplina. Vloga bioplinarn je precej širša. Bioplinarne so dejansko izredno pomemben deležnik v krožnem gospodarstvu in so tako neke vrste čistilci sistema. S proizvodnjo bioplina in posledično električne energije zagotavljajo nemoteno odstranjevanje in predelavo organskih odpadkov iz bolnišnic, šol, vrtcev, domov za starejše, restavracij. Seveda pa mora biti ta predelava opravljena strokovno, zato ne podpiramo napak, ki se pojavljajo v predelovalnem procesu. V letu 2021 so 4 večje bioplinarne proizvedle 37.500 MWh električne energije in skoraj 17.000 MW toplote in predelale preko 110.000 ton odpadkov. V primeru, da prenehajo s predelavo teh odpadkov, se bo porušila veriga odstranjevanja odpadkov, kar lahko vodi v ekološko katastrofo, ki smo jo v preteklosti že doživeli s strani prekupčevalcev z odpadki.
ZKŽP podpira uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač?
Da, ker v Sloveniji obstaja tveganje nedoseganja slovenskih in EU ciljev na področju ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač za namene recikliranja. Naše Združenje industrije pijač je širši zainteresirani javnosti maja predstavilo zaključke dvoletne študije o uvedbi kavcijskega sistema na področju ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink pijač v Sloveniji. Študija predlaga uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji za izpolnitev ciljev za leti 2025 in 2029 ter zagotavljanje zadostnih količin recikliranega materiala za proizvajalce pijač, kar pomeni tudi zapiranje zanke oziroma pravo krožno gospodarstvo. Pri iskanju najboljše rešitve si želimo konstruktivnega razmišljanja in sodelovanja.