Shrani za kasnejše branje.
Treba je dvigniti produktivnost in več vlagati je bilo osrednje sporočilo 25. Vrha kmetijskih in živilskih podjetij, ki ga je organizirala GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij junija v Ljubljani. Opozorili so na nujnost posodobitve prehranske industrije in izboljšanje konkurenčnosti.
Mag. Anita Jakuš, vodja področja GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Dogajanje v svetu, od geopolitičnih napetosti do sprememb v evropskih politikah in finančnih okvirih, vse bolj neposredno vpliva tudi na slovenska podjetja v pridelavi in predelavi hrane. Prehranska varnost stopa v središče politik, predvsem zaradi odvisnosti EU od uvoza inputov, podnebne motnje vplivajo na slovensko samooskrbo, izpostavlja se geopolitika hrane, ki zaradi vojn v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu prekinja transportne koridorje, inflacija na področju živil že pritiska na gospodinjstva in na socialno varnost.
- Le močne agroživilske verige lahko pomenijo zanesljivo samooskrbo s hrano, ohranjanje podeželja in večjo dodano vrednost, ki jo ustvarimo v Sloveniji.
Janez Rebec, predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, je med ključnimi izzivi slovenske živilske industrije omenil birokratske ovire, ki onemogočajo hitro umeščanje gradnje v prostor, nezanimanje mladih za agroživilski sektor in otežen dostop do trgovskih polic.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je izpostavila pomen agroživilskega sektorja in njegov multiplikativen učinek na celotno gospodarstvo. Kmetijstvo in proizvodnja hrane je umeščeno med strateške dejavnosti programa Made in Slovenia 2035, saj le močne agroživilske verige lahko pomenijo zanesljivo samooskrbo s hrano, ohranjanje podeželja in večjo dodano vrednost, ki jo ustvarimo v Sloveniji.
Pet politik je zbranih okrog ene mize »prehranske varnosti« je poudarila dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »Vsaka obravnava drug del verige s hrano. Gre za kmetijsko, prehransko, regionalno, okoljsko in trgovinsko politiko. Vse te politike se s poslovanjem kmetijskih in živilskih podjetji srečajo na več različnih področjih. Vse politike pa delamo ljudje.«
Na vrhu kmetijskih in živilskih podjetij so strokovnjaki predstavili razmere in širše okolje, ki vpliva na stanje v slovenskem agroživilskem sektorju in kako se prilagoditi novi realnosti.
Strokovnjaki so predstavili razmere in širše okolje, ki vpliva na stanje v agroživilskem sektorju. Foto: Sandi Fišer
Dr. Klemen Grošelj, obramboslovec, je med drugim poudaril, da se svet premika v okolje moči, interesnih sfer, carinskih sistemov in geopolitičnih tveganj, ki spreminjajo trgovinske tokove. Opozoril je na boj za vire, surovine, hrano, vodo in prostor, na energetsko in surovinsko ranljivost Evrope ter na tehnološko tekmo, v kateri bo posedovanje pomembnih tehnologij temelj konkurenčnosti držav in gospodarstev. Slovenija se bo morala prilagoditi, da bo bolj odporna na izzive in se odločiti, ali želi biti v jedrnem delu držav Evrope.
Agroživilstvo se nahaja v prelomnem obdobju, zato ga čakajo pomembne prilagoditve je v svoji predstavitvi poudaril dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist. Predstavil je poslovanje živilskih podjetij in njihovo vpetost v mednarodne tokove. Živilska podjetja so v letu 2025 poslovala uspešno, krepijo prihodke od prodaje, raste izvozna usmerjenost, povečala se je dodana vrednost na zaposlenega, produktivnost in dobiček podjetij. Izpostavil je mentalne mape prehranskega sistema, ki ovirajo razvoj, in bi jih bilo treba odpraviti.
Dr. Mojmir Mrak, ekonomist in poznavalec ekonomske politike, je analiziral pomen novega večletnega finančnega okvirja EU 2028–2034 za Slovenijo in agroživilstvo. EU se od geopolitičnih sprememb premika k financiranju evropskih javnih dobrin, varnosti, obrambe, tehnološke suverenosti, konkurenčnosti in strateške avtonomije, medtem ko se relativni pomen tradicionalnih postavk, kot sta kohezija in skupna kmetijska politika, zmanjšuje.
Prihodnji položaj Slovenije bo manj odvisen samo od nacionalnih ovojnic in bolj od sposobnosti podjetij, raziskovalnih organizacij, univerz in institucij, da uspešno kandidirajo na centraliziranih evropskih razpisih. Po njegovih navedbah naj bi bila sredstva za kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ki se delijo po državnih ovojnicah, za Slovenijo znatno manjša kot v sedanjem obdobju, vplačila Slovenije v proračun EU pa naj bi se povečala.
Pomen hitrejšega razvojnega preskoka Slovenije, zlasti prek večje produktivnosti, boljšega upravljanja znanja, inovacij in ustvarjalnosti, je izpostavil dr. Peter Wostner z UMARja. Kritično je govoril o konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in razvojnih izzivih.
Na vrhu so bila podeljena priznanja najboljšim podjetjem v sklopu natečaja Odlično živilsko podjetje 2026, ki ga GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij organizira skupaj s Časnikom Finance. Letošnji prejemniki priznanj so Naturalica Foods, Atlantic Droga Kolinska in ETA Kamnik. Natečaj je namenjen prepoznavanju podjetij, ki v živilski industriji izstopajo po poslovanju, razvoju, inovativnosti oziroma širšem prispevku k panogi.
