Shrani za kasnejše branje.
V novi epizodi podkasta Poslovni nasveti je gostoval Aleš Ugovšek, direktor M Sore, prejemnik priznanja Mladi manager leta 2025 in nekdanji sodelavec GZS. Pogovor je ponudil vpogled v vodenje podjetja v zahtevnih gospodarskih razmerah, digitalno preobrazbo tradicionalne industrije, pomen lastništva zaposlenih ter izzive sodobnega voditeljstva.
Maruša Boh in Jernej Kovač, Služba za korporativno komuniciranje, GZS, foto: Tadej Kreft
M Sora, ki letos obeležuje 75 let delovanja, je danes veliko več kot proizvajalec lesenih oken. Skupina zaposluje skoraj 300 ljudi, posluje na več trgih in razvija model podjetja, v katerem imajo pomembno vlogo tudi zaposleni kot lastniki.
Digitalizacija se začne pri ljudeh
Čeprav gre za podjetje iz tradicionalne lesnopredelovalne panoge, digitalizacija predstavlja enega ključnih razvojnih stebrov. Ugovšek poudarja, da tehnologija sama po sebi ne prinese rezultatov: »Digitalizacija je brez ljudi in brez tega, da so digitalne rešitve sprejete med ljudmi, neuspešna.«
Podjetje je med prvimi koraki izvedlo simulacijo kibernetskega napada z etičnimi hekerji in ugotovilo, kje so njihove ranljivosti. V zadnjem letu so zato močno okrepili kibernetsko varnost in se sistematično lotili upravljanja podatkov. Kot pravi Ugovšek, so podatki brez uporabe zgolj neizkoriščen potencial. Letošnji cilj podjetja je vzpostaviti prvi pilotni primer uporabe umetne inteligence, predvsem na področjih prodaje, nabave in administrativnih procesov.
Vsi morajo vedeti, zakaj delajo
Posebnost M Sore je tudi model notranjega lastništva. Med lastniki podjetja so zaposleni in zadružniki, kar pomembno vpliva na kulturo organizacije in dolgoročno razmišljanje: »To, da vsi vemo, zakaj delamo, je največji doprinos podjetju.«
Po njegovem mnenju sodobno vodenje ne temelji na formalni avtoriteti, ampak na zaupanju, zgledih in iskrenosti. Ljudje želijo razumeti smisel odločitev in sprememb, zato mora vodja znati jasno predstaviti vizijo ter pokazati tudi svojo človeško plat.
Ob tem izpostavlja, da ga niso vzgajali za vodjo, ampak predvsem v odnosu do dela. Vodstvene izkušnje je pridobival postopoma, od tabornikov in študentskih projektov do vodenja ekip, projektov in sodelovanja z gospodarstvom na GZS.
Ko ugotoviš, da ne moreš vsega narediti sam
Pomemben del njegove zgodbe predstavlja tudi obdobje, ko se je zaradi številnih obveznosti približal izgorelosti. Vodenje projektov, družina, dodatne aktivnosti in želja, da bi vse opravil sam, so ga pripeljali do pomembnega spoznanja: »Danes se ne obremenjujem s stvarmi, na katere nimam neposrednega vpliva.«
Pri tem mu pomaga tudi tek. Čeprav sam pravi, da ne teče veliko, rad teče maratone in daljše razdalje, predvsem zato, ker mu tek omogoča čas za razmislek, nove ideje in odmik od vsakodnevnega tempa. Morda prav zato vodenje vidi kot maraton in ne sprint – uspeh namreč zahteva vztrajnost, potrpežljivost in dolgoročno perspektivo.
Znanje, mreženje in ponižnost
Mlajšim generacijam, ki gradijo svojo karierno ali podjetniško pot, svetuje predvsem potrpežljivost in osredotočenost na znanje. Naj več vlagajo v znanje, gradijo odnose in izkoristijo priložnosti za spoznavanje novih ljudi. Pomembno vlogo pri tem pripisuje tudi GZS, kjer je sam skozi projekte in mreženje spoznal številne posameznike, ki so vplivali na njegovo karierno pot.
Njegov zadnji nasvet pa je ponižnost. Uspehi pridejo in minejo, odnosi pa ostanejo. Zato je pomembno, da tudi ob vzponih ostanemo prizemljeni in spoštljivi do ljudi okoli sebe.
N:Janez Škrabec: Podjetnik mora biti kovač svoje usode
A:Tina Januš
K:Regija
K:Razvoj
B:Janez Škrabec
B:podjetnik
B:podjetništvo
B:digitalizacija
B:geopolitične spremembe
B:GG junij 2026
Od ponavljanja letnika do mednarodnega podjetja, ki že skoraj štiri desetletja gradi mostove med državami, kulturami in gospodarstvi.
Tina Januš, Regionalna zbornica Postojna, GZS, foto: Valter Leban
Na gospodarskem forumu regionalnih zbornic GZS je bil tokratni gost poslovnež, filantrop in mecen Janez Škrabec, ustanovitelj in direktor podjetja RIKO. Pogovor je razkril manj znano plat enega najprepoznavnejših slovenskih podjetnikov – človeka, ki ga bolj kot dobiček zanimajo ljudje, razvoj in dolgoročna vzdržnost.
Ena najbolj zanimivih zgodb sega v njegova gimnazijska leta. Škrabec je prvi letnik ponavljal, kar danes označuje kot pomembno življenjsko prelomnico. Prav ta izkušnja ga je spodbudila k večji disciplini, branju in drugačnemu pogledu na življenje.
- Podjetniki moramo biti kovači svoje sreče in svoje usode. Ne smemo iskati krivcev drugje, ampak najprej pri sebi.
Njegov prvi stik s podjetništvom sega v leto 1988, ko je z očetom odpotoval v takratno Sovjetsko zvezo. Posel sicer ni bil njegov, kot pravi sam, »je pa ta posel naredil mene«. Prav tam je spoznal svet mednarodnega inženiringa, ki ga spremlja še danes.
Velik del pogovora je bil namenjen geopolitičnim spremembam, Kitajski, Rusiji in prihodnosti evropskega gospodarstva. Škrabec meni, da mora Evropa ohraniti odprtost in sposobnost sodelovanja, podjetja pa graditi na mednarodnih povezavah in razpršenosti trgov. Prav to je po njegovem mnenju Riku pomagalo preživeti številne gospodarske in politične pretrese.
Posebno pozornost je namenil tudi prihodnosti dela. Čeprav njegovo podjetje potrebuje predvsem inženirje, opozarja, da bodo družbe v prihodnje vse bolj potrebovale tudi sociologe, antropologe in druge humanistične profile, saj bo uspešna integracija ljudi in kultur eden največjih evropskih izzivov.
Kot dolgoletni gospodarstvenik ostaja izrazit optimist. Kritiziranju razmer se raje izogiba in poudarja, da je pomembneje iskati priložnosti kot težave.
V času digitalizacije je presenetil tudi z odkrito pohvalo umetni inteligenci. ChatGPT je označil za svojega »najljubšega prijatelja«, saj mu pomaga pri vsakodnevnem delu, pripravi besedil in hitrejšem dostopu do informacij. Kljub temu ostaja prepričan, da tehnologija ne more nadomestiti človeških odnosov.
- Zelo malo se ukvarjam s stvarmi, na katere nimam vpliva. Poskušam pa dati vse od sebe tam, kjer ga imam.
Ob zaključku pogovora je ponudil preprosto življenjsko vodilo: človek naj razmišlja o tem, kakšen želi biti pri devetdesetih letih, nato pa se vsak dan vpraša, ali današnje odločitve vodijo v to smer.
Morda prav v tem tiči skrivnost njegove podjetniške in osebne poti – v prepričanju, da uspeh ni cilj, temveč proces, v katerem je treba ohraniti radovednost, optimizem in spoštovanje do ljudi.
Projekt Gospodarski forumi se izvaja v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanosom. Naložbo sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.