Shrani za kasnejše branje.
Rast izvoza je bila visoka zaradi visokega povečanja izvoza zdravil na drobno, heterocikličnih spojin ter delov in pribora za motorna vozila, medtem ko se je opazno zmanjšal izvoz električne energije, olj ter izdelkov iz nerjavečega jekla.
Darja Močnik, Analitika GZS
Slovenija je v 2023 najbolj povečala izvoz v Švico, in sicer za 3,9 mrd EUR oz. za 36 % glede na 2022, količinsko gledano pa je bil porast minimalen (+0,2 %). Po metodologiji Statističnega urada pretežen del izdelkov predstavljajo posli oplemenitenja (izvoz končnih zdravil v Švico in iz Švice uvoženih farmacevtskih polproizvodov). Metodologija merjenja spremlja spremembo prečkanja meje blaga (in ne lastništva, kot denimo meri plačilna bilanca). Posledično posli oplemenitenja povečujejo uvoz in izvoz po tej statistiki. Izvoz blaga iz Slovenije je porasel še v Kazahstan, in sicer za 86 mio EUR oz. za 109 % (zdravil, montažnih zgradb), v Španijo za 73 mio EUR oz. za 8 % (električne opreme za razsvetljavo in signalizacijo, monitorjev, projektorjev, novih pnevmatičnih gum), v Združeno kraljestvo za 57 mio EUR (zdravil, avtomobilov, toaletnega papirja) in v Romunijo za 46 mio EUR (zdravil, olj, dobljenih iz nafte, monitorjev, projektorjev). Po drugi strani pa je bilo opazno zmanjšanje izvoza v Italijo (za 884 mio EUR oz. za 16 %) predvsem zaradi nižjega izvoza električne energije, olj, dobljenih iz nafte, papirja in kartona, v Avstrijo (za 359 mio EUR oz. za desetino). Na to je imel vpliv nižji izvoz olj, dobljenih iz nafte, strojev, drugega pohištva in njihovih delov. Izvoz v Nemčijo je upadel za 213 mio EUR oz. za 3 % (padec izvoza elektrotermičnih aparatov in naprav za gospodinjstvo, krvi za terapevtske namene, medicinskih, kirurških instrumentov in naprav) in na Madžarsko za 93 mio EUR oz. za 3 % (padec izvoza olj, dobljenih iz nafte, električne energije, naftnih plinov).
Izvoz zdravil se je povečal v Švico, na Hrvaško, v Kazahstan in na Poljsko.
Če se osredotočimo na povečanje izvoza po štirimestni carinski tarifi, je bil v 2023 največji porast zabeležen pri izvozu zdravil za prodajo na drobno (+4 mrd EUR oz. za 30 %; količinsko za 6 %), od tega predvsem v Švico (3,6 mrd EUR) zaradi prej omenjenih poslov oplemenitenja. Nadalje se je izvoz zdravil povečal tudi na Hrvaško (+33 mio EUR), v Kazahstan (+32 mio EUR) in na Poljsko (+31 mio EUR). Izvoz heterocikličnih spojin se je povečal za 276 mio EUR oz. za 118 %, in sicer predvsem v Švico (+250 mio EUR), Rusijo (+32 mio EUR) in Irsko (+5 mio EUR). Izvoz delov in pribora za motorna vozila se je povečal za 153 mio EUR oz. za 14 %, od tega najbolj v Nemčijo (+89 mio EUR), v Belgijo (+27 mio EUR) in Francijo (+10 mio EUR). Izvoz delov, primernih za uporabo izključno ali pretežno s stroji, se je povečal za 72 mio EUR oz. za 17 %, od tega najbolj v Nemčijo (+39 mio EUR) in v Avstrijo (+28 mio EUR). Izvoz novih zunanjih pnevmatičnih gum (plaščev) se je povečal za 71 mio EUR oz. za 14 %, od tega najbolj v Nemčijo (32 mio EUR) in Italijo (16 mio EUR).
Močno je upadel izvoz električne energije (-526 mio EUR oz. za 36 %), od tega predvsem v Italijo (-399 mio EUR oz. za 39 %), na Hrvaško (-103 mio EUR oz. za 35 %) in na Madžarsko (-53 mio EUR oz. za 73 %). Izvoz olj, dobljenih iz nafte, in olja, dobljenega iz bituminoznih mineralov, je upadel za 502 mio EUR oz. za petino, in sicer predvsem v Avstrijo (-244 mio EUR oz. za 36 %), na Hrvaško (-210 mio EUR oz. za 24 %) in v Italijo (-137 mio EUR oz. za 18 %). Izvoz izdelkov, ploščatih, valjanih, nerjavečega jekla je bil nižji za 153 mio EUR oz. za tretjino, in sicer predvsem v Nemčijo (-45 mio EUR), Italijo (-30 mio EUR) in Rusko federacijo (-20 mio EUR). Močneje se je zmanjšal še izvoz papirja in kartona (-131 mio EUR oz. za 31 %), surovega aluminija (-131 mio EUR oz. za 31 %), naftnih plinov in drugih plinastih ogljikovodikov (-96 mio EUR), elektrotermičnih aparatov in naprav za gospodinjstvo (-84 mio EUR) ter medicinskih, kirurških, zobozdravniških in veterinarskih instrumentov in aparatov (-81 mio EUR).
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Poslovna klima v Sloveniji: -4,3 odstotne točke (mar. 2024)
Gospodarska klima se je marca v Sloveniji na mesečni ravni nekoliko poslabšala (-1 o. t.) in je bila najnižja v zadnjih štirih mesecih. Na medletni ravni je bila gospodarska klima nižja (-2,3 o. t.), k čemur je prispevalo nižje zaupanje v storitvenih dejavnostih (-5 o. t.), predelovalnih dejavnostih (-4 o. t.), trgovini na drobno in gradbeništvu (obe -3 o. t.), medtem ko je bilo višje zgolj med potrošniki (+4 o. t.).
2. Industrijska proizvodnja: -3,4 % (I 2024/I 2023)
Januarja 2024 je bila industrijska proizvodnja nižja za 3,4 % v primerjavi z januarjem 2023, od tega v predelovalnih dejavnostih za 1,9 % in v energetiki za 44 %, medtem ko je bila v rudarstvu višja za 23,4 %. Merjeno po tehnološki zahtevnosti je bila proizvodnja nižja v visoko-tehnološko zahtevni proizvodnji (-5,7 %) in srednje nizko tehnološko zahtevni proizvodnji (-4,2 %), le v nizko tehnološko zahtevni proizvodnji je porasla za 4,5 %. Nominalni prihodek v predelovalnih dejavnostih je bil januarja 2024 medletno višji za 1 %, vrednost zalog prav tako.
3. Blagovni izvoz: -0,8 % (I 2024/I 2023)
Izvoz blaga je bil po podatkih Banke Slovenije januarja 2024 medletno nižji za 26 mio EUR (-0,8 %), uvoza blaga pa za 200 mio EUR oz. za 6 %. Pokritost uvoza z izvozom blaga je znašala 103 % in je bila najvišja v zadnjih sedmih mesecih. Pri storitveni menjavi je Slovenija beležila presežek v višini 270 mio EUR, kar odraža manjšo medletno rast in izboljšanje bilance storitvene menjave, do katere je prišlo ob minimalni rasti izvoza in padcu uvoza storitev. Najizrazitejšo relativno rast izvoza storitev je bilo zaznati pri izvozu gradbenih in ostalih poslovnih storitev (rast za desetino) ter izvozu potovanj (+4,7 %). Na strani uvoza storitev beležimo visoko rast uvoza gradbenih storitev (rast za tretjino).
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +6,8 % (I 2024/I 2023)
Januarja 2024 je bil nominalni prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji večji za 6,8 % v primerjavi z januarjem 2023. Visoka rast prihodkov je bila zabeležena v IKT dejavnostih (+13,4 %), predvsem v računalniškem programiranju, svetovanju (za četrtino), kot tudi v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+17,6 %), predvsem v dejavnostih, povezanih z dajanjem v najem in zakup, dejavnostjo potovalnih agencij. V strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih je bil prihodek višji za 12,7 % (najbolj v arhitekturnem in tehničnem projektiranju), v gostinstvu za slabo desetino. Znižanje nominalnega prihodka pa je bilo zabeleženo v prometu in skladiščenju (-1,5 %), od tega predvsem v skladiščenju in spremljajočih dejavnostih (-6,1 %).
5. Prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv): +0,8 % (I 2024/I 2023)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno (z vključenimi motornimi gorivi) je bil januarja nižji za 2,1 % glede na december (prilagojeno za sezono in koledar). K medletnem padcu je ključno prispeval padec v trgovini z motornimi gorivi (za šestino), medtem ko je v trgovini na drobno brez motornih vozil prihodek porasel (+0,8 %), k čemur je prispevala rast v trgovini z živili (+1 %) in minimalna rast prodaje v trgovini z neživili. V dejavnosti trgovine z motornimi vozili je bila prodaja za 18,5 % višja ob izboljšani dobavljivosti vozil.
6. Prenočitve turistov: +0,3 % (I-II 2024/I-II 2023)
V prvih dveh mesecih leta 2024 je bilo zabeleženih za 0,3 % več prenočitev, od tega 1,3 % manj domačih prenočitev in 1,4 % več tujih prenočitev. Tuji turisti so ustvarili 58 % vseh prenočitev – največ turisti iz Hrvaške, kjer je bilo letos za 2,5 % več prenočitev, sledili so turisti iz Italije (-5,7 % manj prenočitev), Srbije (za 9,4 % več prenočitev), Avstrije (+7,4 % več prenočitev). Največji relativni porast prenočitev je bil v prvih dveh mesecih letos zabeležen v kampih (+4,5 %), hotelih (+2 %), apartmajskih naseljih (+0,8 %), medtem ko je bilo v zasebnih sobah, apartmajih in hišah za 1 % manj prenočitev.
7. Vrednost gradbenih del: -6,9 % (I 2024/I 2023)
Obseg v januarju opravljenih gradbenih del v Sloveniji se je po desezoniranih podatkih skrčil za 5,2 % glede na december. Medletno je bila vrednost opravljenih gradbenih del nižja za 6,9 %. Znižala se je vrednost del pri stavbah (za 8,6 %) in pri gradbenih inženirskih objektih (za 4,9 %), medtem ko je bila vrednost specializiranih gradbenih del višja za 3,6 %. Dinamika izdanih gradbenih dovoljenj v Sloveniji se je februarja nekoliko upočasnila, saj je bilo njihovo število medletno nižje za odstotek, merjeno po površini pa za odstotek in pol.
8. Cene življenjskih potrebščin: +3,6 % (III 2024/III 2023)
V obdobju enega leta so bile marca 2024 cene življenjskih potrebščin višje za 3,6 %. Blago dnevne porabe se je v enem letu podražilo za 2,3 %, poltrajno blago za 3,6 %, trajno blago se je pocenilo za 0,8 % in storitve podražile za 6 %. K letni inflaciji so največ, 0,6 o. t., prispevale za 6,0 % višje cene v skupini rekreacija in kultura ter za 4,7 % višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Za 7,7 % je bilo dražje izobraževanje, za 6,7 % dražje storitve v restavracijah in hotelih, ter za 5,7 % zdravstvo. Povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin je bila v prvem četrtletju 2024 za 3,4 % višja v primerjavi enakim obdobjem 2023.
9. Število delovno aktivnih: +1,3 % (I 2024/I 2023)
V januarju je bilo v Sloveniji približno 939 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega nekaj več kot 837,5 tisoč zaposlenih in približno 101,5 tisoč samozaposlenih. V obdobju enega leta (glede na januar 2023) je bilo število delovno aktivnih višje za 12,3 tisoč. Število delovno aktivnih je bilo medletno nižje v petih SKD dejavnostih in višje v petnajstih. Največji upad števila delovno aktivnih je bil na področju kmetijstva (600 oseb manj oz. -3 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (300 oseb manj oz. -1 %). Med dejavnostmi je bila medletna rast največja v gradbeništvu (4,1 tisoč oseb več; +5,6 %), zdravstvu in socialnem varstvu (1.800 oseb več; +2,5 %) ter izobraževanju (1.500 oseb več; +2 %).
10. Povprečna bruto plača: +8,1 % (I 2024/I 2023)
Povprečna rast januarske bruto plače v Sloveniji, ki je bila izplačana v mesecu februarju, je bila medletno višja za 8,1 % (2.317 EUR), kar je najnižja rast v zadnjih 13 mesecih kljub pozitivnemu učinku koledarja (en praznični dan več je padel v delovni teden v januarju 2024). Povprečna januarska neto plača je bila na medletni ravni višja za 5,6 % in je znašala 1.477 EUR, kar predstavlja najnižjo rast po juliju 2022. To je bilo predvsem posledica učinka obveznega zdravstvenega prispevka, ki zdaj bremeni neto plače in tako povečuje razliko med bruto in neto plačo.