Shrani za kasnejše branje.
Ste že slišali za apiturizem? Gre za inovativen slovenski turistični produkt, ki je transformacija bogate slovenske apikulture v edinstveno potovalno izkušnjo.
Andreja Šalamun
V zadnjih nekaj desetletjih je postala čebelarska tradicija in naravna dediščina vse bolj prepoznana kot pomemben del slovenskega turizma, mednarodno prepoznana na področju čebelarstva pa je Slovenija postala s svetovnim dnevom čebel, ki ga obeležujemo 20. maja in katerega pobudnica je bila prav naša država na pobudo Čebelarske zveze Slovenije.
Slovenski čebelarji so se tako domislili novega produkta – apiturizma, katerega filozofija sloni na upoštevanju naravnih zakonov in ki delovanje in pomen čebel preslika na delovanje in pomen človeka ter tudi na vrednote, kot so organiziranost, harmonija, spoštovanje, pripadnost, delavnost …
Foto: Marko Šinkovec
Tako apiturizem, ki po mnenju direktorice Slovenske turistične organizacije Maje Pak krepi zgodbo trajnostnega turizma, saj se odlično zlije s trendom potovanja v zelene, k zdravju in dobremu počutju usmerjene destinacije, vsako leto pritegne več domačih in tujih obiskovalcev, ki želijo spoznati čudovit svet čebel in njihovih proizvodov ter se povezati z naravo na edinstven način. Kot pravi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), je apiturizem dodatna priložnost za izboljšanje ekonomičnosti slovenskih čebelarjev in tudi ena od »tržnih« niš slovenskega gospodarstva.
Trenutno 45 certificiranih ponudnikov
Trenutno to turistično ponudbo v Sloveniji izvaja 45 certificiranih ponudnikov. Partnerja v zasnovi in razvoju apiturizma – Čebelarska zveza Slovenije in Aritours – zaenkrat edina na svetu izvajata certificiranje in podeljujeta certifikate odličnosti tistim ponudnikom, ki dosegajo postavljene kriterije odličnosti. Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih pogojev, urejenosti objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti api doživetje, elemente presenečenja ipd. »Z letošnjim letom uvajamo novo kategorijo certificiranja Top bee turizmi in začenjamo s certificiranjem čebelarskih turizmov tudi v državah Evrope,« doda Boštjan Noč.
Kaj vključujejo apituristična doživetja?
Kaj torej lahko pričakujemo ob obisku certificirane apituristične destinacije? Apituristična doživetja vključujejo obiske čebelarjev in predstavitve ter pokušine čebeljih pridelkov, na primer medenih likerjev in penečih medic, propolisa, medu v satju, cvetnega prahu …
Gostom, ki jih pritegne apiturizem, predstavijo arhitekturno tipične čebelnjake, ki jih ni nikjer drugje po svetu, jih popeljejo na ogled čebelarskih muzejev, seznanijo z življenjem in delom čebel, izdelavo okrasnih predmetov iz čebeljega voska, kar lahko poskusijo tudi sami, s poslikavo panjskih končnic, omogočijo jim peko peciva iz medenega testa, jim predstavijo vlogo in pomen čebeljih pridelkov za krepitev in ohranjanje zdravja, obiskovalci pa se seznanijo tudi z blagodejnimi učinki apiterapije.
Apiturizem želijo ponesti v svet
V Sloveniji se je za promoviranje čebelarskega turizma specializirala mariborska potovalna agencija ApiRoutes, ki jo je na podlagi inovatorstva v razvoju apiturizma, uspešnega partnerstva čebelarske in turistične stroke in svežega produkta svetovna čebelarska organizacija Apimondia imenovala tudi za koordinatorja delovne skupine Apimondia za apiturizem. S tem je ApiRoutes prevzel vodilno vlogo pri spodbujanju razvoja apiturizma po svetu. »Ustvarjamo novo dimenzijo potovanj, ki dviguje zavest o pomembnosti upoštevanja naravnih zakonov, o pomembnosti vrednot, kot so zdravje, družina, ustvarjalnost, povezovanje in harmoničnost in o pomembnosti izpolnitve v življenju,« je pred časom povedala direktorica agencije Tanja Arih Korošec.
Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice OZN 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in 20. maj razglasile za svetovni dan čebel.
Apiterapija vse bolj privlačna
Apiterapija je terapevtska metoda, ki čebelje proizvode, kot so med, propolis, matični mleček, cvetni prah, vosek, čebelji strup in celo zrak iz čebelnjaka uporablja za izboljšanje zdravja in počutja ljudi. Ta naravna oblika zdravljenja se lahko izvaja na različne načine, vključno z uživanjem čebeljih izdelkov, nanosom na kožo, vdihovanjem ali celo terapevtskimi piki čebel. Pogosto jo izvajajo v specializiranih čebelarskih centrih, primerna pa je za vse, ki iščejo alternativne metode zdravljenja in želijo izkoristiti blagodejne učinke čebeljih proizvodov.
Apiterapijo uporabljajo za lajšanje različnih zdravstvenih težav, vključno z vnetji, alergijami, prehladi in virozami ter revmatičnimi boleznimi, z njeno pomočjo lahko oskrbimo manjše rane, odrgnine in opekline, lajšamo nespečnost in težave med menopavzo, uporabna pa je tudi za krepitev imunskega sistema. Pred začetkom apiterapije svetujejo pogovor s strokovnjakom, da se tako zagotovi varno in učinkovito izvajanje terapije.
Slovenija je edina država na svetu, ki ima čebelarsko turistične vodnike.
Po aromaterapijo v čebelnjak
O pozitivnem vplivu čebeljih pridelkov na zdravje ljudi slišimo večkrat, v zadnjem času pa postaja vse bolj poznana tudi aromaterapija v čebelnjaku. Čebele s svojim gibanjem in delom v panju tvorijo aerosol, ki je za naše zdravje najbolj ugoden v obdobju čebelje paše. Znanstveniki so dokazali, da je zrak v panju in okoli njega poln feromonov, mešanice medu, peloda, propolisa, eteričnih olj in drugih zdravilnih snovi, ki jih čebele razpršijo s svojimi krili. Njihovo vdihovanje zelo ugodno vpliva na človekovo psihofizično počutje, zato lahko nekaj ur počitka v čebelnjaku, kjer (seveda zaščiteni pred piki čebel) vdihavamo aerosol, pomembno izboljša naše fizično in psihično počutje. Vse to lahko gostje na mnogih lokacijah v zadnjem času nadgradijo tudi z masažo z medom.
Usposobili čebelarsko turistične vodnike
Slovenija je tudi edina država na svetu, ki ima čebelarsko turistične vodnike. Ti so nekakšna vez med skupino gostov in čebelarji oziroma čebelarsko vsebino na terenu, opremljeni pa so z osnovnim znanjem o čebelah, njihovih boleznih, pašah, o slovenskem čebelarskem prostoru, čebelnjakih …
»Čebelarji so inovatorji na različnih področjih,« pravi Boštjan Noč. Nove izdelke ustvarjajo na področju kozmetike, medenih pijač – edini na svetu imamo na primer penečo medico –, ponujajo različne apipripravke, ki ugodno vplivajo na zdravje …,« našteje Boštjan Noč.
Od 1. decembra 2022 je slovensko čebelarstvo kot prvo na svetu vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine.
Slovensko čebelarstvo na Unescovem seznamu kulturne dediščine
Od 1. decembra 2022 pa je slovensko čebelarstvo kot prvo na svetu vpisano tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. »Nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je vodilo Ministrstvo za kulturo,« pove Noč in doda, da je vpis čebelarstva na Unescov seznam najprej priznanje generacijam čebelarjev, »ki so slovensko čebelarstvo ponesli v svet in nas navdušujejo s svojo predanostjo, spoštovanjem in sodobnimi oblikami. Za Slovenijo pa je vpis obveza, da bo še naprej ustvarjala pogoje, ki bodo omogočali čebelarstvo v vseh svojih razsežnostih – od kmetijskega, raziskovalnega in izobraževalnega do družbenega, okoljskega in seveda kulturnega«.
Ob vpisu na Unescov seznam je Boštjan Noč zapisal, da predstavlja čebelarstvo način življenja skoraj 12.000 Slovenkam in Slovencem ter njihovim družinam in da smo vsi ponosni, da je našo bogato čebelarsko tradicijo prepoznal ves svet.
Foto: Jošt Gantar
V Mariboru bo zaživel najsodobnejši apiterapevtski center
Predvidoma v letu 2026 naj bi v Sloveniji zaživel najsodobnejši slovenski apiterapevtski center, ki ga bodo poimenovali po dr. Filipu Terču, mariborskem zdravniku češkega rodu, ki velja za začetnika moderne apiterapije. Center bodo zgradili na 10.500 kvadratnih metrov velikem zemljišču na zahodnem delu dvorca Betnava, na prostoru sedanjega Čebelarskega centra Maribor. »Želimo si, da se Štajerci in tudi ostali zavedamo, da bo projekt pomenil veliko dodano vrednost, in to ne le v čebelarstvu, temveč tudi v turizmu, saj bo nekaj edinstvenega v svetu,« je prepričan Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije.
Strinja se tudi Vlado Pušnik, predsednik sekcije apiterapevtov Slovenije pri Čebelarski zvezi društev Štajerske. Kot je lani dejal za lokalni medij, gre za vseslovenski projekt, vreden okoli 7,7 milijona evrov, ki bo edinstven tudi v Evropi, zato za njegovo izvedbo pričakujejo več kot 5 milijonov evrov evropskih sredstev. K zbiranju sredstev so pozvali tudi vsa čebelarska društva v Sloveniji.
V sodobnem centru, ki bo obsegal okoli 22.000 kvadratnih metrov zunanjih in notranjih površin, bodo svoja znanja razvijali tako čebelarji kot apiterapevti, predvsem pa bodo v njem obiskovalci lahko deležni vseh ugodnosti čebel in njihovih pridelkov. Apiterapevti in čebelarji bodo v njem dobili tudi podporo pri oskrbi z opremo, embalažo in priborom, pa tudi pri razvoju registriranih apiterapevtskih pripravkov. Načrtujejo, da se bo v njem zaposlilo okoli 70 ljudi.
Center bo med drugim opravljal pomembno dejavnost na področju ekološkega in sonaravnega čebelarstva, zeliščarstva, fitoterapije in apiterapije, pa tudi drugih tradicionalnih ved v povezavi s sodobno medicino. Cilj je poskrbeti za preventivo, nuditi terapije in rehabilitacije ter predvsem vplivati na spremembo odnosa človeka do narave, zdrave hrane in zdravega življenjskega sloga.