Shrani za kasnejše branje.
»Slovenski knjižni sejem v sebi nosi več kot polstoletno žlahtnost največjega slovenskega kulturnega dogodka in največje slovenske knjigarne,« je na slavnostnem odprtju sejma poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Ester Fidel; fotografije: arhiv ZKZK in Tadej Kreft
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob odprtju sejma, ki je letos potekal pod sloganom Besedo besedi, izpostavila še njegovo drugo dimenzijo: »Sejem vsako leto ponazori pomen knjige za identiteto slovenskega naroda, s prodajno naravnanostjo pa razkriva tudi dejstvo, da je knjiga kot kulturna in izobraževalna dobrina v veliki meri izpostavljena zakonitostim trga.«
Predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar je spomnila na gostovanje Slovenije v Frankfurtu, kjer sta se slovenska literatura in kultura pokazali v vsej svoji širini in se zahvalila vsem zaslužnim za uspešno predstavitev. Izpostavila je nujo, da se tudi v dobi digitalizacije vračamo h klasični, tiskani knjigi. Slovenski knjižni sejem se po njeni oceni trudi prav za to, da tudi v digitalni dobi približa tiskano knjigo bralkam in bralcem.
.jpg)
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in direktor GZS – Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimir Kukavica sta po slovesnem odprtju knjižnega sejma pospremila predsednico države dr. Natašo Pirc Musar na ogled knjižnih dosežkov slovenskih založb.
Foto: Katja Golijat
Sejem presežkov
Na GZS – Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev so bili z letošnjim knjižnim sejmom upravičeno zadovoljni. Lanska odločitev, da sejem iz Cankarjevega doma preselijo na Gospodarsko razstavišče, kjer se je pred petdesetimi leti tudi začel, je bila po mnenju nekaterih tvegana. Po besedah direktorja Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimirja Kukavice je anketa med obiskovalci in razstavljavci lanskega sejma pokazala zadovoljstvo vseh, kar se je odražalo tudi v rekordnem obisku. Lani je namreč sejem obiskalo kar 45 tisoč knjigoljubov. Letos so razstavno površino še povečali, prav tako število razstavljavcev. »V šestih sejemskih dneh se je na skoraj 2000 kvadratnih metrih razstavne površine v dvoranah Kocka in Kupola predstavilo 105 razstavljavcev, zvrstilo se je 266 dogodkov in imeli smo rekorden obisk, obiskalo ga je namreč 52.190 knjigoljubov,« je povedal Kukavica. V primerjavi z lanskim letom je bil obisk večji za 15 odstotkov. Za 50.000. obiskovalca (dejansko je bila mlada obiskovalka) so pripravili lepo presenečenje z obilnim darilom, vsemi nominiranimi knjigami za Knjigo leta 2023.
Vladimir Kukavica: »Knjiga je javna dobrina, ki zasluži, da jo zapišemo v Ustavo.«
Tudi letos je bil vstop na sejm prost, v času sejma so Slovenske železnice nudile popust za potovanja z vlaki.
Živahen sejemski utrip
Na Glavnem odru, Pogovorni postaji, Pisateljskem odru in Odru mladih se je v šestih sejemskih dneh zvrstilo kar 266 dogodkov. Med vsebinsko pomembnimi dogodki je bil niz pogovorov v okviru Založniške akademije, ki so med drugim ponudili vpogled v prodajo avtorskih pravic, vstop na mednarodne trge in sodelovanje s tujimi založbami. Pozornost obiskovalcev, še posebno mladih, je pritegnil Stripovski kotiček, šolske skupine je tudi tokrat po sejmu popeljal Knjigosled. Pomen knjižne ilustracije je naglasil kotiček z izborom ilustracij 14. slovenskega bienala ilustracije.
Letos je bila država gostja Srbija. Državni sekretar srbskega ministrstva za kulturo Miodrag Ivanović je na otvoritvenem večeru spomnil na začetke literarnega sodelovanja med državama, za kar sta bila zaslužna Vuk Karadžić in Jernej Kopitar, in dejal, da je po 210 letih še vedno aktualno katero od vprašanj, na primer kako ohraniti jezike manjšinskih narodov in njihovo knjižno dediščino. Ob tem pa se porajajo vprašanja današnjega in jutrišnjega časa, na primer, kako ohraniti, nadgraditi in uskladiti založništvo z novimi potrebami bralcev v dobi digitalizacije. Srbsko ministrstvo je podprlo prek natečajev v zadnjih desetih letih več kot 50 prevodov srbskih del v slovenščino, kar je po ministrovih besedah znak obojestranskega zanimanja za literaturo. Srbske prevode v slovenščino in slovenske v srbski jezik je izpostavila razstava 50 50.
Mesto v gosteh je bil Šoštanj, rojstno mesto pesnika Karla Destovnika – Kajuha. Na sejmu je bila na ogled razstava ob lanski 100-letnici njegovega rojstva. Predstavili so tudi več različnih publikacij o njegovem življenju in ustvarjanju, med drugim Sto dejstev o Kajuhu avtorice Špele Poles. Knjiga je izšla pod okriljem Občine Šoštanj 13. decembra 2022, na 100. obletnico Kajuhovega rojstva.
Schwentnerjeva nagrada dr. Mihi Kovaču
GZS – Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev po tradiciji ob odprtju sejma podeli tudi najpomembnejšo založniško nagrado za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva doma in izven meja domovine. Dr. Miha Kovač je Schwentnerjevo nagrado prejel za njegovo znanstveno in pedagoško delo in prispevek v delovanju založništva. Profesor z bibliotekarskega oddelka ljubljanske Filozofske fakultete je še pred akademsko kariero kot odgovorni urednik Mladine, urednik in vodja splošnega založništva DZS, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga dodobra spoznal realnost delovanja založništva. Dr. Kovač tako že skoraj štiri desetletja dragoceno prispeva k uveljavljanju in razvoju založništva kot panoge in znanosti, saj je eden najbolj uglednih raziskovalcev knjižnega polja v svetu. »Vendar je trenutek za dodelitev Schwentnerjeve nagrade 2023 več kot ustrezen tudi zato, ker je dr. Kovač v letošnjem letu skupaj z ekipo Javne agencije za knjigo zaslužen za uspešno izvedbo enega najpomembnejših projektov v zgodovini slovenskega kulturnega izvoza — tj. častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu,« so zapisali v utemeljitvi.
Dr. Miha Kovač je Schwentnerjevo nagrado prejel za njegovo znanstveno in pedagoško delo, prispevek v delovanju založništva in za uspešno izvedbo častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu.
Na slovesnosti ob odprtju sejma so podelili še nagrado za literarni prvenec leta Pii Prezelj za roman Težka voda. Dva dni pred zaključkom sejma pa so bili razkriti tudi rezultati glasovanja za Veliko nagrado sejma Knjiga leta 2023. Na osnovi glasov strokovne žirije, glasov obiskovalcev sejma in spletnega glasovanja jo je prejela Dušica Kunaver za knjigo Sto slovenskih ljudskih (Založba Morfem).
V pričakovanju jubilejnega 40. sejma
Vladimir Kukavica je v govoru na zaključni slovesnosti poudaril, da »je knjiga javna dobrina, ki zasluži, da jo zapišemo v Ustavo. V Ustavo pa bi morali tudi zapisati, da vsi, to so avtorji, ilustratorji, lektorji, prevajalci ter založniki dobijo za svoje delo dostojno plačilo.« V mislih se je ozrl na prihodnji sejem: »Jutri se začenja odštevati čas do jubilejnega 40. Slovenskega knjižnega sejma, zato na ta pult simbolično polagam ključ te dvorane z željo, da ga v roke vzame tisti, ki je prvi vrgel kamen. Živela knjiga, naj živi knjiga.«
Slovenski knjižni sejem v številkah:
105 razstavljavcev
2000 m² razstavnih površin
266 dogodkov
52.190 obiskovalcev