BIM bo učinkovit samo v primeru, če v tem procesu sodeluje celotna veriga

Nihče več ne dvomi, da je tehnologija pot razvoja; trenutno si razvite države, ki so začele uvajati BIM od leta 2016 naprej, zastavljajo nove cilje do leta 2030. Slovenija si ga je do leta 2025. Kje smo trenutno?

Barbara Barbič

Industrija, ki se ukvarja z grajenim okoljem, vpeljuje tehnologije in procese informacijskega modeliranja gradenj (BIM, Building Information Modeling) z namenom digitalizacije, izboljšave in racionalizacije načrtovanja, izvedbe in upravljanja gradbenih objektov. Težišče uporabe BIM se počasi, a vztrajno seli iz faze projektiranja proti fazi izvajanja s ciljem, da se bo BIM začel uporabljati tudi v fazi uporabe gradbenih objektov in tako zajel celoten življenjski cikel objekta.

V Sloveniji uporaba BIM ni obvezna, kljub temu pa ga naročniki javnega prava zahtevajo na vseh večjih projektih, vse bolj pa prednosti zaznavajo tudi zasebni investitorji. Kar se zakonodaje tiče, je slovenski parlament konec decembra 2021 sprejel nov Gradbeni zakon, imenovan GZ-1, ki v 9. odstavku 39. člena (projektna in druga dokumentacija) navaja: »Projektna dokumentacija za objekte iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona se izdela s pomočjo informacijsko podprtega projektiranja (BIM orodja).« Ker določbe 9. odstavka 39. člena stopijo v veljavo s 1. 1. 2025, se morajo podjetja na spremenjene oblike dela privajati že danes, pri tem opozori doc. dr. Robert Klinc s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.

Digitalni procesi si v gradbeništvu utirajo pot tudi pri gradbeni mehanizaciji in opremi

Foto: MAPRI PROASFALT

Vplivi tudi na trajnostno izrabo virov

»Prednosti, ki jih prinaša BIM, so med drugim: manj sprememb, popravkov in predelav, kar učinkovito prihrani čas in denar pri gradnji; lažje vključevanje sprememb v projekt; izboljšano sodelovanje in nemoten pretok informacij med vsemi zainteresiranimi stranmi; izboljšano usklajevanje ter načrtovanje potreb po materialu in virih ter posledično boljši rezultat projekta,« pojasnjuje dr. Klinc.

Dodaja, da tehnologije in procesi BIM vplivajo tudi na trajnostno izrabo virov. Študije kažejo, da uporaba BIM v zgodnjih fazah projekta zmanjšuje delež nepotrebnega dela in optimizira načrtovanje vzdolž dobavne verige materiala in drugih virov ter tako zmanjšuje ogljični odtis projektov. »Posledica optimizacije vseh procesov vzdolž dobavne verige je znatno zmanjšanje količine odpadnega materiala, kar je za industrijo, ki je globalno ena večjih proizvajalcev odpadkov, ključnega pomena.«

Ne glede na prednosti pa na uvajanje BIM vplivajo številni dejavniki, tudi izzivi. »Tu velja omeniti predvsem pogodbena vprašanja, z uvajanjem novih tehnologij povezane stroške, težave s potekom dela, težave z upravljanjem sprememb v odnosu do projekta, procesa, sodelavcev in tehnološka vprašanja,« še izpostavi Klinc.

Šajn: Združenje siBIM je v pravem razcvetu

Leta 2015 je bilo v Sloveniji ustanovljeno Združenje za informacijsko modeliranje gradenj – siBIM, med soustanovitelji pa je bil tudi Matjaž Šajn, ki se z digitalizacijo gradbeništva ukvarja že od študijskih let na Fakulteti za gradbeništvo v Ljubljani, kjer je diplomiral s tega področja. Leta 1990 je soustanovil podjetje CGS, ki se je kasneje razvijalo in je danes znano pod imenom CGS Labs. Danes se CGS Labs programska oprema uporablja širom sveta, predvsem za načrtovanje cest in železnic.

»Naše združenje je v pravem razcvetu, naše članstvo se veča, vedno več nas je, ki aktivno delujemo v združenju in obravnavamo vse širše polje digitalizacije gradbene panoge,« pravi Matjaž Šajn.

Šajn je od leta 2013 aktiven tudi na področju javne promocije pomena BIM tako za državo kot tudi za zasebna podjetja. Danes je podpredsednik združenja siBIM. V okviru združenja so leta 2020 uspeli pridobiti pravico za odprtje slovenske izpostave (Chapter) mednarodne organizacije buildingSMART za razvoj odprtih BIM standardov, ki jo trenutno vodi.

»Naše združenje je v pravem razcvetu, naše članstvo se veča, vedno več nas je, ki aktivno delujemo v združenju in obravnavamo vse širše polje digitalizacije gradbene panoge. Smo povezovalni člen z drugimi stanovskimi združenji, ki vidijo digitalizacijo kot pomemben del njihovega delovanja: Gospodarska zbornica s svojimi združenji in zbornicami, Inženirska zbornica, Zbornica za arhitekturo in prostor, povezujemo pa se tudi z drugimi sorodnimi združenji, kot je na primer GS1.« Skupaj so nedavno ustanovili neformalno delovno skupino pod imenom Slovenski BIM Forum, ki je neke vrste usklajevalno telo za pripravo predlogov vladi in ministrstvom.

Šajn ocenjuje, da smo v Sloveniji relativno uspešni glede uvajanja digitalizacije in BIM tehnologije v gradbeništvu ter dodaja, da smo se uspeli kar dobro organizirati okoli združenja in tako dosegli enotnost, kar pri nas ni vedno običaj. »Zato si obetam, da bomo v naslednjem letu, dveh, pospešeno pripravljali vse potrebno, da bodo naročniki, projektanti in izvajalci imeli pripravljene pravilnike, standarde, pa tudi programske rešitve ter izdelali projekte po novodobnih pravilih.«

BIM je učinkovit, če v tem procesu sodeluje celotna veriga udeležencev projekta.

BIM tehnologija za boljše gospodarjenje

Prednosti uporabe BIM tehnologije so večplastne, izpostavlja Šajn. Projektantom in arhitektom omogoča hitrejše in kakovostnejše načrtovanje, na gradbiščih BIM modeli omogočajo učinkovitejšo izvedbo, vzdrževanje in upravljanje s pomočjo BIM modelov prinaša dolgoročne prihranke in boljšo obvladljivost postopkov. »Pomembno pa je, da nam digitalizacija omogoča nadzor pri krožnem gospodarjenju, zmanjševanje ogljičnega odtisa, doseganje podnebnih ciljev in podobno. Zato vlade sveta, med njimi tudi Evropska unija, priporočajo uporabo BIM tehnologije za boljše gospodarjenje.«

Tako kot uvajanje vseh novosti tudi vpeljevanje BIM prinaša nekaj izzivov, ki so, pojasnjuje Šajn, običajno povezani z nepoznavanjem tehnologije, postopkov in s tem tudi možnosti, ki jih novi način dela omogoča. »Vpeljava BIM načina dela je kompleksna in zahtevna naloga tudi zato, ker je BIM učinkovit samo v primeru, če v tem procesu sodeluje celotna veriga udeležencev projekta, od naročnika, projektanta, izvajalca, nadzornika, upravljavca. Kar veliko rezerve pa je tudi še v razvoju standardov in programske opreme.«

Naslednji korak so digitalni dvojčki

V tehnološkem smislu, pa tudi kar se tiče BIM-a je trend povezan s tem, da sploh več ne govorimo o BIM-u, pač pa se uveljavlja nov izraz Information Management, torej upravljanje s podatki in informacijami v širšem smislu. BIM se spaja z drugimi tehnologijami na področju prostorskih podatkov, z umetno inteligenco, z IoT (Internet of Things) in drugimi novimi izumi. Naslednji korak so digitalni dvojčki ali ekosistem digitalnih dvojčkov, kjer bo značilna integracija različnih tehnologij v eno rešitev. »Tako se razvijajo nove tehnologije, medtem ko obstoječih tehnologij še nismo niti uspeli implementirati. Največja ovira pri tem je človek sam, naše navade in odpor proti novostim,« ocenjuje Šajn.

V tehnološkem smislu, dodaja, pričakujemo razvoj posodobljenih BIM standardov, na primer trenutnemu IFC 4.3 bo v treh do petih letih sledil IFC 5.0, ki bo predvidoma omogočal dinamično simulacijo objektov, ne le statične. V smislu uvajanja oziroma obvezne uporabe BIM tehnologije se stvari odvijajo vedno hitreje, čeprav je petletka še vedno osnovna časovna enota.

BIM se spaja z drugimi tehnologijami na področju prostorskih podatkov, z umetno inteligenco, z IoT (Internet of Things) in drugimi novimi izumi.

Na Finskem bodo porabili sedem let, da vzpostavijo avtomatiziran sistem za izdajo gradbenih dovoljenj na osnovi BIM modelov. Začeli so leta 2018 in cilj je, da bo sistem delujoč v letu 2025. Trenutno si razvite države, ki so začele uvajati BIM od leta 2016 naprej, zastavljajo nove cilje do leta 2030.

Izkušnje pri uporabi BIM-a so širše v svetu absolutno pozitivne in nihče več ne dvomi, ali je to prava pot razvoja ali ne, še izpostavi Šajn. Vprašanje je samo, ali imamo dovolj znanja in izkušenj, da BIM projekte vodimo uspešno.