Shrani za kasnejše branje.
Prehod na trajnostno energijo in dekarbonizacija evropskega gospodarstva sta izjemnega pomena za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Sektor proizvodnje bioplina lahko že danes ponudi trajnostno alternativo in prispeva k energetskemu prehodu, vendar mora družba spoznati in priznati koristnost bioplina ter omogočiti nadgradnjo z novimi naložbami in poenostavljenimi zakonodajnimi postopki.
Tjaša Bedenk, Nina Barbara Križnik, GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
V središču Evropske konference o bioplinu, ki je potekala v okviru Evropskega tedna biometana v Bruslju, je bila vloga bioplina pri energetskem prehodu. Konkurenčne prednosti proizvodnje bioplina segajo onkraj proizvodnje obnovljive energije, saj prispevajo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v stanovanjskem sektorju, industriji in prometu, razvoju krožnega gospodarstva in bolj trajnostnega kmetijstva.
Nujnost izvedbe zelenega prehoda postaja čedalje bolj jasna. Zaradi ruske agresije na Ukrajino je Evropa uvedla povračilne ukrepe proti Rusiji, zato se je delež ruskega plina iz plinovoda v uvozu EU zmanjšal z več kot 40 % v letu 2021 na približno 8 % v letu 2023.
Javno mnenje o bioplinarnah je v Sloveniji precej razdeljeno
Da bi zagotovili manjšo odvisnost od uvoza plina od tretjih držav, je EU leta 2022 sprejela načrt REPowerEU, kjer igra med obnovljivimi viri energije pomembno vlogo tudi biometan. Po načrtih naj bi do leta 2030 v EU proizvedli 35 milijard kubičnih metrov biometana na leto. Za nadgradnjo bioplinarn v proizvodnjo biometana se v tem obdobju predvidevajo investicije v skupni vrednosti 37 milijard evrov. Priložnost za zamenjavo uvoza fosilnega plina z domačo proizvodnjo biometana so že izkoristile nekatere države članice EU in vključile cilje za povečanje proizvodnje bioplina in biometana v nacionalne energetske in podnebne načrte. To je bistveno za zagotavljanje stabilnosti trga in olajšanje nadaljnjega povečevanja obsega v sektorju. Trenutno tako v EU deluje 1.548 bioplinarn, ki proizvajajo biometan; v Sloveniji še nobena.
Evropska konferenca o bioplinu je osvetlila konkurenčne prednosti proizvodnje bioplina.
Zahteve po povečani proizvodnji bo kljub temu morala izpolnjevati tudi Slovenija. Nadgradnja v proizvodnjo biometana je pomembna, ker je biometan, za razliko od navadnega bioplina, moč stisniti ter ga hraniti v jeklenkah ali pa ga vtisniti v plinovodni sistem. Bioplinarne torej niso pomembne zgolj za proizvodnjo toplote in električne energije ter za zapiranje snovnega toka, temveč prispevajo k razvoju širše družbe z zagotavljanjem večje energetske samooskrbe. V Sloveniji trenutno še poteka priprava zakonodaje in podpornih shem za nadgradnjo proizvodnje v biometan. Po mnenju proizvajalcev bioplina in strokovnjakov na tem področju so postopki preveč dolgotrajni in zavirajo razvoj, ki bi bil skladen s hitrostjo rasti industrije biometana v Evropi.
V EU deluje 1.548 bioplinarn, ki proizvajajo biometan; v Sloveniji trenutno še nobena.
Kljub pomembnosti podpornih shem za vzpostavitev proizvodnje biometana se bodo morali proizvajalci z rastjo industrije bioplina in mednarodne trgovine z biometanom zanašati na prihodke, ustvarjene na trgu. Za doseganje konkurenčnosti napram fosilnim gorivom bodo zato pomembni certifikati, ki omogočajo tako dobaviteljem energije kot velikim porabnikom energije, da podajo verodostojne podatke o svojih ponudbah in trajnostnem poslovanju.
Javno mnenje o bioplinarnah je v Sloveniji precej razdeljeno. Nekateri jih vidijo kot pomemben korak k trajnostnemu razvoju, drugi pa izražajo pomisleke glede vonjav, emisij in vpliva na okolje. Pomembno je poudariti, da sodobne bioplinarne uporabljajo napredne tehnologije, ki znatno zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Pomembne pa so tudi z vidika predelave biorazgradljivih odpadkov (tudi hlevskega gnoja) v bioplin in digestat. Gre za učinkovit ekosistem, kjer se emisije metana, ki se sproščajo iz živinorejske proizvodnje, prenesejo v kontrolirano okolje bioplinarn, kjer nastaja bioplin, ki se lahko pretvori v elektriko ali porabi za ogrevanje, namesto da se sprošča v ozračje. Digestat, ki nastane v tem procesu, pa se porabi kot visokokakovostno organsko gnojilo, ki je redno kontrolirano z različnimi analizami kakovosti ter v tla vrača dragocena hranila, posledično pa lahko nadomesti potrebo po dragih mineralnih gnojilih.
Potrebujemo zakonodajni okvir, finančne spodbude in ozaveščanje javnosti
Bioplin in biometan sta ključna pri prehodu Slovenije na bolj trajnostno gospodarstvo. Njuna proizvodnja prispeva k energetski neodvisnosti, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in razvoju krožnega gospodarstva. Kljub nekaterim pomislekom javnosti so bioplinarne lahko pomemben člen pri razvoju čistejše in bolj trajnostne prihodnosti. Sektor potrebuje za nadaljnji razvoj ustrezno zakonodajno okolje, spodbude za investicije ter ozaveščanje javnosti o prednostih bioplina in biometana.