Shrani za kasnejše branje.
Začelo se je popolnoma nepričakovano. Počitnice na Kubi so ji spremenile življenje in zdaj ona spreminja življenje drugim.
Barbara Perko
Ko je Barbara Barbič pred leti šla na potovanje po Kubi, ni pričakovala, da ji bo to spremenilo življenje. Kuba jo je začarala do te mere, da se zdaj vrača na otok večkrat letno. Potovanje ji je dalo drugo družino in rodilo prav posebno vez med državama.
Razmere na Kubi niso rožnate. Ko je videla, v kakšni stiski so domačini, se je odločila pomagati. Čut za sočloveka v stiski je bil tisti, ki je Slovenko napeljal k temu, da je v svojem domačem okolju na Dolenjskem začela zbirati pomoč pred svojim povratkom na Kubo.
Takoj po povratku s prvega potovanja na Kubo se je začela učiti španščine. Vedela je, da je to nujno, če želi poseči globlje v srž kubanske kulture. Ves svoj prosti čas je namenjala širjenju svojih obzorij o Kubi, preučevala zgodovino, prebirala kubanske avtorje, se v Ljubljani pridružila plesni skupini kubanske salse, predvsem pa negovala stike z ljudmi, ki jih je tam spoznala. Ana iz Havane ji je tako nekega dne sredi pandemije povedala, da je za covidom zbolela njena mama. Na črnem trgu je dobila tri tablete paracetamola in zanje plačala nerazumno visoko ceno. Denys, Barbarin prvi učitelj salse v Havani, ji je povedal, da si je poškodoval nogo, potreboval je šivanje. Z vseh poliklinik v prestolnici so ga odpravili, rekoč, da njegova rana enostavno ni življenjsko ogrožajoča in da mu zaradi pomanjkanja materiala ne morejo pomagati. Na koncu sta ga na domači mizi oskrbela soseda, ginekologinja in nevrokirurg, in mu zašila rano. Na živo!
Foto: CubaMe
Takšnih zgodb je veliko, o čemer se je prepričala na lastne oči. Domačinom primanjkuje vsega – od higienskih pripomočkov do zdravil. Odločila se je pomagati po svojih močeh. Ob prvem povratku je nesla pomoč v obliki zdravil, higienskih pripomočkov. Dogajanje na otoku je popisala na svojem Facebook profilu in k zbiranju pomoči pritegnila sorodnike, prijatelje, sodelavce. Zdravila in pripomočke ji zdaj pošiljajo tudi ljudje, ki jih sploh ne pozna.
Pomoč, ki jo nese na Kubo, deli v najrevnejših predelih neposredno ljudem, ki jo potrebujejo. Pri tem ji pomagajo prijateljica, mlada zdravnica Yitxy, nekdanja socialna delavka (Barbarina kubanska mama) Milagros in ostali prijatelji, ki jim zaupa. Njen edini pogoj vedno je, da nihče na Kubi za pomoč, prinešeno iz Slovenije, ne plača niti centa. »Hvaležnost je brezmejna,« pravi Barbara.
Maja je tako na Kubo odnesla okoli sto kilogramov pomoči, predvsem zdravil, zdravstvenih pripomočkov in nekaj hrane, predvsem proteine v prahu in vitaminske pripravke. To je mogoče, saj je kubanska vlada pred tremi leti sprejela ukrep, da lahko vsak prišlek na otok prinese neomejeno količino zdravil, hrane in higienskih pripomočkov. »Vsakič, ko se vrnem, so moji kovčki bolj polni,« dodaja.
Barbara je svoje popotniške izkušnje in dognanja o Kubi rada delila z drugimi. Postopoma jo je čedalje več ljudi nagovarjalo, naj jih pelje na ta »njen« otok. V nekem trenutku se je odločila sprejeti izziv. Iz te zgodbe je nastala butična turistična agencija CubaMe. »Biti zmožen pomagati, je privilegij. Nadvse hvaležna sem, da tudi tisti, ki imajo v žepu rezervacijo za CubaMe potovalno izkušnjo, v svoje kovčke spravljajo stvari za domačine,« še pove Barbara Barbič.