Shrani za kasnejše branje.
V gospodarstvu, ki se sooča s pomanjkanjem kadrov, staranjem delovno aktivne populacije in naraščajočimi delovnimi obremenitvami, postaja preventiva na področju zdravja zaposlenih ena ključnih konkurenčnih prednosti.
Lana Berčan, Zbornica osrednjeslovenske regije, Sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo, GZS, foto: Tadej Kreft
Zdravje pri delu že dolgo ni več zgolj vprašanje varnosti, temveč strateška tema, ki vpliva na produktivnost, absentizem, zavzetost zaposlenih in dolgoročno uspešnost organizacij.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in evropskih institucij s področja varnosti in zdravja pri delu kažejo, da so psihosocialna tveganja, stres in izgorelost v zadnjih letih med glavnimi razlogi za dolgotrajne bolniške odsotnosti ter upad delovne učinkovitosti. Najpomembnejše psihosocialno tveganje za zaposlene v Sloveniji še vedno predstavlja prevelika delovna obremenitev oziroma delo pod velikim časovnim pritiskom, vendar je spodbuden podatek, da se je izpostavljenost temu tveganju v primerjavi z letom 2022 zmanjšala za kar 10 odstotnih točk, z 51 % na 41 %. Gre za največji upad med vsemi sodelujočimi državami.
Obenem se je zmanjšalo tudi tveganje, povezano s prenizko avtonomijo pri delu, medtem ko se je nekoliko povečalo tveganje zaradi slabše komunikacije in sodelovanja v organizacijah, ki mu je danes izpostavljena skoraj četrtina zaposlenih. Ti podatki kažejo, da se premiki dogajajo, hkrati pa opozarjajo, da je treba ukrepe na področju zdravja pri delu razvijati celostno in dolgoročno.
Raziskave kažejo tudi napredek pri preventivnih ukrepih v organizacijah. Vse več je ozaveščanja in izobraževanja o duševnem zdravju, izboljšala se je dostopnost do svetovanja in psihološke podpore, opazen je tudi porast organizacijskih ukrepov za zmanjševanje stresa pri delu, pri čemer Slovenija celo presega povprečje Evropske unije. Pomemben premik je opazen tudi pri zmanjševanju stigme, povezane z duševnimi težavami, ter večji pripravljenosti zaposlenih, da se o teh temah pogovorijo s svojimi nadrejenimi.
Podjetja, ki vlagajo v zdravje zaposlenih, vlagajo v svojo prihodnost
Ključno vprašanje pa ostaja, kako to večjo ozaveščenost pretvoriti v sistematične, dolgoročne in merljive ukrepe, ki bodo imeli dejanski učinek tako za zaposlene kot za organizacije. Prvi korak je vzpostavitev celostnega programa promocije zdravja, ki telesnega in duševnega zdravja ne obravnava ločeno, temveč kot neločljivo povezano celoto. Pri tem ima fizična aktivnost posebno vlogo, saj predstavlja eno najučinkovitejših, najbolj dostopnih in hkrati stroškovno učinkovitih preventivnih orodij za obvladovanje stresa.
Učinki takšnih programov se v podjetjih pokažejo razmeroma hitro, predvsem v večji pripadnosti in zavzetosti zaposlenih.
Drugi korak je aktivno vključevanje zaposlenih v oblikovanje programov. Ti so namreč učinkoviti le, če izhajajo iz resničnih potreb zaposlenih. Tretji korak pa je sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki, ki lahko zagotovijo strokovno podporo tako na področju gibanja kot tudi duševnega zdravja. Tak interdisciplinaren pristop omogoča, da preventiva postane trajen del organizacijske kulture in ne zgolj občasna pobuda.
Nenazadnje je ključno tudi merjenje učinkov. Šele kazalniki, kot so bolniške odsotnosti, zavzetost zaposlenih, fluktuacija in delovna klima, pokažejo resnično vrednost preventivnih ukrepov.
Ključen je preventivni pristop za podjetja
Kako lahko tak preventivni pristop deluje v praksi, kažejo tudi podjetja, ki so celostno zdravje zaposlenih umestila v jedro svojega delovanja.
Član Sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri Zbornici osrednjeslovenske regije Timotej Soklič iz podjetja Vitalno d.o.o. pravi, da se podjetja za programe zdravja pogosto odločijo šele, ko se težave že začnejo kazati v praksi. »Podjetja podobno kot posamezniki pogosto potrebujejo določeno mero bolečine, da se sproži želja po spremembi. Zato se marsikatero podjetje programov zdravja in dobrega počutja loti prepozno. A kljub temu velja: raje pozno kot nikoli.«
V okviru BEACTIVE DAY se sektor fitnesa in rekreacije umešča kot ključni partner pri promociji zdravja in preprečevanju bolezni ter hkrati krepi sodelovanje med podjetji, lokalnimi skupnostmi in odločevalci. Takšni dogodki jasno kažejo, da ima telesna aktivnost pomembno družbeno in gospodarsko vrednost, ne le kot individualna izbira, temveč kot organiziran in strateško podprt ukrep, ki prispeva k bolj aktivni, zdravi in odporni družbi ter razvoju fit gospodarstva.
Osrednje mesto v preventivi ima po njegovem mnenju redna fizična aktivnost, ki neposredno vpliva tudi na duševno zdravje. »Naši možgani in telesa so ustvarjeni za gibanje. Če bi obstajala ena legalna droga, bi bilo to gibanje, seveda v uravnoteženi meri. Že trikrat tedensko po 60 minut pomeni velik preskok za posameznike, ki so bili prej večinoma neaktivni.«
Učinki takšnih programov se po njegovih besedah v podjetjih pokažejo razmeroma hitro, predvsem v večji pripadnosti in zavzetosti zaposlenih. »Zdravje na delovnem mestu tako postane naložba v ljudi in dolgoročno uspešnost podjetja. V organizacijah, ki preventivo razumejo zgolj kot strošek, pa programi praviloma težje zares zaživijo.«
Pomembno vlogo pri spodbujanju kulture gibanja in preventive imajo tudi sektorske pobude, ki povezujejo podjetja, strokovno javnost in širšo skupnost. Ena takšnih je #BEACTIVE DAY, ki ga aktivno podpira tudi Sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri GZS. Dogodek temelji na uspešnem konceptu britanskega National Fitness Day in se je v zadnjih letih razvil v prepoznavno evropsko kampanjo za promocijo telesne aktivnosti, podprto s strani Evropske komisije.
Zdravje kot gospodarska in strateška tema
Pomen sistemskega pristopa k zdravju zaposlenih prepoznava tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Z ustanovitvijo Strateškega sveta GZS za zdravje se zdravje vse bolj umešča kot gospodarska in razvojna tema, ne zgolj kot javnofinančni izdatek. V ospredju so skupni pilotni projekti na področjih digitalizacije, preventive in obvladovanja absentizma, kjer lahko sodelovanje med podjetji, zdravstvenimi institucijami in državo prinese hitre in merljive rezultate ter okrepi odpornost gospodarstva.
Strateški svet ob tem opozarja tudi na potrebo po boljšem razumevanju sobivanja javnega in zasebnega zdravstva ter zdravja kot širše družbeno-ekonomske kategorije. Brez sistemskih rešitev na področju preventive, zgodnjega vključevanja zaposlenih v podporne programe in učinkovitega odločanja o bolniškem staležu namreč obstaja tveganje dodatnih obremenitev delovno aktivnega prebivalstva ter zaviralnih učinkov na gospodarsko rast. Prav zato postaja jasno, da prihodnost konkurenčnega gospodarstva ne temelji zgolj na zdravljenju posledic, temveč predvsem na načrtnem in dolgoročnem grajenju zdravja.
Kako ukrepati, če sumite na prisotnost psihoaktivnih snovi pri zaposlenih?
GZS, Severno Primorska gospodarska zbornica je v sodelovanju s Pravno službo GZS pripravila Smernice za podporo delodajalcu ob zaznavi prisotnosti psihoatkivnih snovi pri zaposlenih med delovnim časom. Prepoznavanje in opredelitev vpliva zlorabe prepovedanih substanc in zasvojenosti na delovno mesto ni preprosta naloga, saj različni učinki snovi, različna stanja zlorabe in odvisnosti ter različne zahteve in pričakovanja na delovnem mestu prispevajo k težjemu prepoznavanju in ugotavljanju vpliva.
Ključno je, da ima delodajalec za ukrepanje potrebno pravno podlago, konkretno interni akt, ki med drugim določa način izvajanja kontrole alkoholiziranosti, prisotnosti drog ali drugih psihoaktivnih snovi (PAS) na delovnem metu ter pravice in dolžnosti zaposlenih v zvezi z izvajanjem kontrole alkoholiziranosti ali drugih PAS.
Smernice pojasnjujejo, kdaj se lahko ugotavlja prisotnost alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, kdo lahko vodi tak postopek, kdo lahko izvaja analize in kako ukrepati.