Shrani za kasnejše branje.
Gospodarske družbe v Sloveniji so v letu 2023 dosegale ugodne rezultate. Kljub stagnaciji prodaje so se zmanjšali stroški vhodnih cen in materialov, kar je pripomoglo k dvigu bruto marže.
Darja Močnik, Analitika GZS
Gospodarske družbe so poslovno leto 2023 zaključile dokaj ugodno. Analiza stroškov in dodane vrednosti po dejavnostih v letu 2023 razkriva pomembne spremembe, ki so vplivale na poslovanje gospodarskih družb. Stroški visokih vhodnih cen ter materialov so se v letu 2023 zmanjšali ter s tem vplivali na zvišanje bruto dobičkonosnosti gospodarstva. Gospodarske družbe v Sloveniji so v letu 2023 ustvarile več kot 33 mrd EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 12,1 % (oz. za 3,6 mrd EUR) več kot v letu 2022. Delež dodane vrednosti v kosmatem donosu od poslovanja (bruto marža) se je povečal z 20,6 % v letu 2022 na 23,2 % v letu 2023 ter se približal marži iz leta 2021. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala 61 tisoč EUR, kar je bilo za 9,5 % več kot v letu 2022.
Gospodarskim družbam so se v 2023 stroški storitev povečali za 1,9 mrd EUR.
Poslovni odhodki so se v 2023 znižali za 0,4 %, predvsem zaradi nižje nabavne vrednosti prodanega blaga in materiala (-8,2 % oz. za 5 mrd EUR) ter nižjih stroškov porabljenega materiala (-3,6 % oz. za 992 mio EUR), kamor spada tudi strošek energije, ki se je zmanjšal za 2,2 %. Delež stroškov energije v čistih prihodkih od prodaje se je pri vseh gospodarskih družbah sicer rahlo zmanjšal (na 2,6 %), a je bil še za 0,5 odstotne točke višji kot leta 2021. Največje zmanjšanje stroškov blaga, materiala in storitev so beležili v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-3 mrd EUR, za 22 %), saj so cene električne energije in plina na mednarodnih trgih v lanskem letu postopoma upadle. Zmanjšanje pa so beležili tudi v predelovalnih dejavnostih (-3 mrd EUR; -3 %), ob nižjih vhodnih cenah surovin in energentov in nižji lanski proizvodnji. Upadli so tudi v trgovini (-1,6 mrd EUR, -4 %), kjer pa so stroški energije porasli za petino. Padec cen naftnih derivatov je vplival na znižanje stroškov blaga, materiala in storitev v prometu in skladiščenju (-244 mio EUR, -5 %). Gospodarskim družbam kot celoti so se v 2023 stroški storitev povečali za 7,9 % oz. za 1,9 mrd EUR, pri čemer je bilo največje povečanje pri najemninah (+23,6 %). Transportni stroški so se zmanjšali za 5,2 %. Dodana vrednost na ravni Slovenije se je zvišala za 12,1 %. Stroški dela so narasli za 11,7 %, kar je posledica tako povečanja števila zaposlenih (+2,3 %) kot tudi višjih povprečnih plač (+9,1 %). Dodana vrednost na zaposlenega se je tako zvišala za 9,5 %, na 61 tisoč EUR.
Nižji zabeleženi odhodki so vplivali na višjo izkazano dodano vrednost. Dodana vrednost se je najbolj povečala v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer za 834 mio EUR oz. za 2,4-krat (23 % celotnega povečanja celotne dodane vrednosti vseh gospodarskih družb) zaradi nižjih stroškov blaga in materiala, ki izvirajo iz nižjih nabavnih cen električne energije in plina na mednarodnih trgih. Dodana vrednost se je povečala tudi v trgovini (za 550 mio EUR oz. za desetino), v predelovalnih dejavnostih (za 501 mio EUR oz. za 5 %) in v gradbeništvu (za 422 mio EUR oz. za dobro petino). Visoko relativno rast dodane vrednosti pa so beležile še finančne in zavarovalniške dejavnosti (+91 %), rudarstvo (za 40 %), poslovanje z nepremičninami in gostinstvo (obe dejavnosti za 14 %). Le v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu je dodana vrednost nekoliko upadla (za dober odstotek). Nižji odhodki so pomembno vplivali na izkazano dodano vrednost družb kot tudi na višjo bruto maržo, ki je porasla v 17 dejavnostih, v dveh pa se je znižala. Najbolj se je povišala v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, in sicer za 7,3 o. t. (na 11,4 %), v finančnih in zavarovalniških dejavnostih za 4,3 o. t. (na 9,3 %), v rudarstvu za 3,2 o. t. (na 40 %), v prometu in skladiščenju za 2,6 o. t. (na 36,2 %), v oskrbi z vodo, ravnanjem z odplakami in odpadki za 2,4 o. t. (na 26 %).
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Poslovna klima v Sloveniji: -2,3 odstotne točke (maj 2024)
Gospodarska klima se je maja v Sloveniji na mesečni ravni nekoliko poslabšala (-0,3 o. t.), vendar je ostala blizu aprilskega 13-mesečnega vrha. Kljub padcu na mesečni ravni je nadaljnje izboljšanje zaznano na 3-mesečni ravni, kjer je bila prisotna rast v višini 0,3 o. t. in najvišje razpoloženje po maju 2023. K slednjemu je prispevalo izboljšanje zaupanja v trgovini na drobno (+1,3 o. t.), zaupanje med potrošniki (+1 o. t.) in zaupanje v predelovalnih dejavnostih (+0,3 o. t.), medtem ko je rast ublažil padec zaupanja v storitvenih dejavnostih (-0,7 o. t.) in gradbeništvu (-0,3 o. t.).
2. Industrijska proizvodnja: -2,9 % (I-III 24/I-III 23)
Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila po sezonsko prilagojenih podatkih v 1. četrtletju po prvi oceni za 3 % višja kot v zadnjem četrtletju lanskega leta, kar predstavlja drugo zaporedno četrtletno rast. V 1. četrtletju leta 2024 je bil skupen obseg industrijske proizvodnje medletno za 2,9 % nižji, k čemur je prispeval tretjinski padec v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter dvoodstotni padec v predelovalnih dejavnostih, ki po zadnjih podatkih za leto 2023 predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje, medtem ko je za 10 % porasel obseg proizvodnje v rudarstvu.
3. Blagovni izvoz: 2,1 % (I-III 24/I-III 23)
Vrednost izvoza blaga v 1. četrtletju 2024 je bila s 14,6 mrd EUR za 2,1 % višja kot leto prej, vrednost uvoza pa se je dvignila za 8,7 %, na 15,9 mrd EUR. Vrednostno najpomembnejšo glavno skupino blaga predstavljajo kemični proizvodi – izvozili smo jih za 6,1 mrd EUR, uvozili pa za 7,3 mrd EUR. Sledil je izvoz strojev in transportnih naprav, ki je znašal 4,0 mrd EUR, uvoz pa 3,3 mrd EUR. Drugih industrijskih proizvodov smo izvozili za 3,0 mrd EUR in uvozili za 2,8 mrd EUR. V primerjavi z lanskim 1. četrtletjem je najbolj narasla vrednost izvoza v Švico, na Poljsko in v Združene države Amerike.
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +2,7 % (I-III 2024/I-III 2023)
V prvem četrtletju 2024 je bil nominalni prihodek od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji višji za 2,7 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Visoka rast prihodkov je bila zabeležena v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+12 %), predvsem v dejavnosti najema in zakupa (+35 %) ter dejavnosti potovalnih agencij, organizacije potovanj (+23 %). Višja rast je bila zabeležena še v poslovanju z nepremičninami (15 %), v gostinstvu (+9,3 %), predvsem v dejavnosti strežbe jedi in pijač (+13 %), v IKT dejavnostih (+7,9 %), v strokovnih znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+1,7 %). Znižanje nominalnega prihodka je bilo zabeleženo v prometu in skladiščenju (-2,7 %), od tega predvsem v skladiščenju in spremljajočih dejavnostih (-5,2 %), medtem ko je bil porast prihodkov v poštni in kurirski dejavnosti (+4,5 %).
5. Prihodek v trgovini na drobno: -1,7 % (I-IV 2024/I-IV 2023)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno (z vključenimi motornimi gorivi) je bil v prvih štirih mesecih nižji za 1,7 % glede na enako obdobje lani (prilagojeno za sezono in koledar). K medletnemu padcu je ključno prispeval padec v trgovini z motornimi gorivi (za 11 %), medtem ko je v trgovini na drobno brez motornih vozil prihodek porasel (+1,4 %). K slednjemu je predvsem prispevala rast v trgovini z živili (+2,7 %) in minimalna rast prodaje v trgovini z neživili (+0,2 %). V dejavnosti trgovine z motornimi vozili je bila prodaja realno višja za desetino.
6. Prenočitve turistov: +0,6 % (I-IV 2024/I-IV 2023)
V prvih štirih mesecih letos je število prenočitev na letni ravni skromno poraslo (+0,6 %), število prihodov pa nekoliko bolj (+2,5 %), kar odraža predvsem rast prihodov tujih turistov, ki v povprečju dopustujejo v Sloveniji krajši čas kot domači. Število prenočitev domačih gostov je bilo namreč v tem obdobju nižje za 3 %, predvsem zaradi rasti dopustovanja Slovencev v tujini. Na drugi strani je poraslo število prenočitev tujih gostov (višje za 3 %), in sicer predvsem iz Hrvaške (+6 %) in Srbije (+5 %), medtem ko se je število prenočitev gostov iz Italije in Nemčije zmanjšalo za okoli 2 %.
7. Vrednost gradbenih del: -2,8 % (I-III 2024/I-III 2023)
Obseg opravljenih gradbenih del v Sloveniji se je v prvem četrtletju letos medletno skrčil za 2,8 %, kar je prvi četrtletni padec po zadnjem četrtletju 2021, k čemur sta prispevala šibki januar in marec. K padcu je prispeval za 7 % manjši obseg gradnje stavb – od tega pri stanovanjskih stavbah že tretje četrtletje zapored, in sicer za petino, in minimalen padec pri nestanovanjskih stavbah (gostinske, upravne, trgovske, industrijske stavbe ipd.), kjer je bila v preteklih osmih zaporednih četrtletjih zabeležena dvomestna rast. Vrednost gradbenih del se je zmanjšala tudi pri gradnji inženirskih objektov (za 3,3 %).
8. Cene življenjskih potrebščin: +2,5 % (V 2024/V 2023)
Glede na maj 2023 so bile cene življenjskih potrebščin v maju 2024 v povprečju višje za 2,5 % (to je pol odstotne točke manj glede na april), kar je najnižja rast cen po septembru 2021, k čemur je prispeval medletni padec cen hrane (-0,2 %) in cen komunikacij (-0,3 %) ter znižanje letnih stopenj rasti cen v kategoriji stanovanja, vode, električne energije, plina in drugega goriva (+3,1 %) ter stanovanjske in gospodinjske opreme (+1,2 %).
9. Število delovno aktivnih: +1,4 % (I-III 2024/I-III 2023)
V prvem četrtletju letos je bilo v Sloveniji 942 tisoč delovno aktivnih oseb, kar je bilo za 1,4 % več kot v enakem obdobju lani. Največji porast je bil v tem obdobju prisoten v gradbeništvu (+4,4 tisoč oseb; +6 %), kar delno pripisujemo vključitvi v tujino napotenih gradbenih delavcev v statistiko delovno aktivnih oseb zaradi metodoloških sprememb, zdravstvu in socialnem varstvu (+1,8 tisoč oseb; +2,5 %), IKT dejavnostih (+1,6 tisoč; +5 %) in izobraževanju (+1,4 tisoč oseb; +1,8 %). V istem obdobju je bilo po desezoniranih podatkih v Sloveniji razpisanih 20,5 tisoč prostih delovnih mest, kar je bilo za 1,7 % (350 delovnih mest) manj kot v zadnjem lanskem četrtletju. Število slednjih upada zadnja štiri četrtletja in je bilo najnižje po 1. četrtletju 2021.
10. Povprečna bruto plača: +7,1 % (I-III 2024/I-III 2023)
Podatki o gibanju bruto plač kažejo, da se rast plač pričakovano umirja. Povprečna bruto plača, ki so jo izplačale pravne osebe v Sloveniji, je bila v prvem četrtletju letos medletno višja za 7,1 % (2.310 EUR), pri čemer je bila v zasebnem sektorju višja za 7,8 % in v javnem sektorju za 5,7 %. Povprečna neto plača je v tem obdobju letos znašala 1.469 EUR in je bila na medletni ravni višja za 4,6 %. Nižja rast neto plač od bruto plače je bila predvsem posledica uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka, ki zdaj bremeni neto plače in tako povečuje razliko med bruto in neto plačo.
* Upoštevani statistični podatki, znani do 3. 6. 2024
N:Skupaj za uvedbo kavcijskega sistema
A:Petra Medved Djurašinović
K:Dejavnost
B:kavcijski sistem
B:okoljski cilji
B:embalaža pijač
B:Marian Šefčović
B:GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
B:Združenje industrije pijač
B:Bruno Komac
B:Združenje malih trgovce Slovenije
B:GZS – Podjetniško trgovska zbornica
B:Erika Oblak
B:Društvo Eko Krog
B:Boštjan Okorn
B:Zveza potrošnikov Slovenije
Kavcijski sistem je za Slovenijo edina celostna rešitev za doseganje okoljskih ciljev na področju embalaže pijač.
Dr. Petra Medved Djurašinović, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij
Kavcijski sistem omogoča sledenje in doseganje sedanjih in prihodnjih okoljskih ciljev Slovenije in EU na področju zbiranja in recikliranja. Z njim bomo dosegli večjo stopnjo vračanja, zmanjšanje onesnaženja, nižje emisije CO2, razpoložljivost recikliranega PET in aluminija visoke kakovosti, hkrati pa zaprli zanko in prispevali k ciljem krožnega gospodarstva. Z njegovo uvedbo krepimo zavedanje potrošnikov, jih ozaveščamo, informiramo in spodbujamo k trajnostnemu ravnanju z embalažo.
Države, ki imajo več let vpeljan dobro delujoč in transparenten kavcijski sistem, dosegajo 80 % do več kot 90 % ločeno zbrane in reciklirane embalaže pijač. Vzpostavitev kavcijskega sistema bi po našem vedenju zahtevala 18 do 24 mesecev po sprejemu zakonodajnega dokumenta, ki bo definiral obveznosti deležnikov. Stroški uvedbe kavcijskega sistema bodo odvisni od modela in bodo bremenili predvsem proizvajalce pijač in organizatorje prevzemnih mest. Potrošnik bo ob nakupu vplačal kavcijo, ki jo bo dobil povrnjeno ob vrnitvi embalaže na prevzemno mesto.
Predstavniki GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Združenja industrije pijač pri GZS – ZKŽP, Združenja malih trgovcev pri Podjetniško trgovski zbornici, Društva Eko Krog in Zveze potrošnikov Slovenije so v maju na novinarski konferenci predstavili argumente za uvedbo kavcijskega sistema.
Foto: arhiv GZS -ZKŽP
Skupaj ZA kavcijski sistem
O tem smo prepričani na Združenju industrije pijač pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, Združenju malih trgovcev pri Podjetniško trgovski zbornici, Društvu Eko Krog in Zvezi potrošnikov Slovenije. Stališča in argumente smo v maju predstavili na skupni novinarski konferenci. Kot strokovna direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij sem na konferenci izpostavila naša prizadevanja za optimizacijo zbiranja, recikliranja in ponovne uporabe vseh vrst embalaže, vključno s plastiko. Prizadevamo si za povečanje deleža zbiranja embalaže za enkratno uporabo, predvsem plastenk in pločevink. Želimo soustvarjati optimalni okvir in pogoje za razpoložljivost in cenovno dostopnost rPET visoke kakovosti in primernega za stik z živili. Preprečiti moramo kontaminacijo materiala in si prizadevati v povezavi s tem za sledljivost toka materiala in financ. To nam omogoča edino vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač. Cilji, ki izhajajo iz zakonodaje, so jasni, prinašajo nam zahteve glede ločenega zbiranja (90 masnih % do leta 2029), kot tudi vsebnosti recikliranega materiala (najmanj 30 % do leta 2030). Uredba o embalaži in odpadni embalaži pa bo k tem ciljem pristopila še bolj ambiciozno.
Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je povedal: »Združenje industrije pijač že tri leta podpira uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač, saj ga vidimo kot edino rešitev za dosego ciljev, določenih z evropsko direktivo. Neodvisni analizi sta pokazali, da Slovenija zaostaja pri zbiranju in recikliranju embalaže, saj se ocene za plastenke gibljejo med 65 % in 78 %, medtem ko je cilj do 2030 90 %. Po dveh letih intenzivnih pogovorov z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ponovno pozivamo pristojne organe, vključno s predsednikom Vlade, da sprejmejo odločitev o podpori kavcijskemu sistemu ali pojasnijo alternativne načine za dosego okoljskih ciljev iz evropske direktive.«
Bruno Komac, predsednik Združenja malih trgovcev Slovenije pri GZS – Podjetniško trgovski zbornici, je opozoril: »V vsakem primeru se bo naša trgovina po svojih najboljših močeh v čim večji meri prilagodila zakonsko in drugače dogovorjenim splošnim trendom in tržnim zahtevam, ki jih bodo v delovanje te branže vnesli ključni deležniki na področju celotne masovne proizvodnje živil in pijač.«
Erika Oblak iz Društva Eko Krog je navedla, da se je v 16 evropskih državah kavcija izkazala kot motivacija ljudem, da embalažo pijač vračajo v trgovine. »Več zbranega materiala pomeni več recikliranja. Kavcijski sistem zmanjša stroške občin za odvoz rumenih zabojnikov, manj je praznjenja uličnih smetnjakov in čiščenja javnih površin. Embalaža v kavcijskem sistemu ima za tretjino nižji ogljični odtis od rumenih zabojnikov. Avtomati v večjih trgovinah jo stisnejo in optimizirajo prevoze. Ljudje embalažo vračajo, ko gredo po novem nakupu, zato dodatne emisije ali stroški za gospodinjstva ne nastanejo. Z novo evropsko zakonodajo bodo od leta 2029 delovali v praktično vseh članicah EU. Upamo, da Slovenija ne bo med zadnjimi,« je naglasila.
Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije izpostavlja: »Pri ZPS si želimo, da bi potrošniki lahko kupovali pijače in živila predvsem v embalaži za večkratno uporabo. Za embalažo za enkratno uporabo bi bilo treba zagotoviti čim večji delež reciklaže, pri čemer se kavcijski sistem kaže kot najboljša rešitev. Tudi zato, ker bi se tem izenačili obe vrsti embalaže in z višino kavcije načeloma tudi usmerjali potrošnike k bolj trajnostni izbiri. Raziskava, ki smo jo izvedli pred časom, je pokazala, da je kavcijskemu sistemu naklonjenih ali zelo naklonjenih 95 % potrošnikov. Ob tem je pomembno, da je sistem zastavljen na način, ki je potrošnikom blizu. Vračilo embalaže ne bi smelo predstavljati nobenega dodatnega napora ob siceršnjem nakupovanju.«
N:Brez podpore izobraževalnega sistema ne moremo pričakovati trajnostnega razvoja in ozaveščenosti
A:Nina Šprohar
K:Zeleni prehod
B:izobraževalni sistem
B:trajnostni razvoj
B:ogljični odtis
B:dr. Jana Arbeiter
B:Fakulteta za družbene vede
B:dr. Jožef Medved
B:Naravoslovnotehniška fakulteta
B:trajnostne verige
Veliko podjetij se še vedno ne zaveda, da trajnostni razvoj niso zgolj okoljska vprašanja in zmanjševanje ogljičnega odtisa. Prav zato je nujno krepiti pomen izobraževanja.
Nina Šprohar
Izobraževalna sfera ima ključno vlogo pri zagotavljanju ustrezno usposobljenih kadrov za uresničevanje trajnostne prihodnosti, saj mora vključevati trajnostne prakse in znanja v svoje učne načrte ter spodbujati kritično razmišljanje, inovacije in reševanje problemov. A za to bo treba prenoviti in posodobiti izobraževalne programe, pravi dr. Jana Arbeiter s Fakultete za družbene vede. Kot dodaja, so pomemben del prenove tudi t. i. mikrodokazila, ki se hitro odzivajo na potrebe trga dela in omogočajo posameznikom, da pridobijo specifične trajnostne veščine in kompetence skozi kratka, ciljno usmerjena usposabljanja, kar prispeva k večji prilagodljivosti in takojšnji uporabnosti na trgu dela. »Mikrodokazila so ključna dopolnitev že obstoječim oblikam formalnega izobraževanja, saj omogočajo nenehno pridobivanje novih znanj in prilagajanje hitrim spremembam na področju trajnostnosti, kar je skladno tudi s ciljem trajnostnega razvoja 4, ki spodbuja vseživljenjsko učenje za vse,« pojasnjuje sogovornica.
Poklici prihodnosti bodo vse bolj interdisciplinarni
Jana Arbeiter meni, da se bodo morali mladi v prihodnosti ukvarjati z reševanjem kompleksnih okoljskih in družbenih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti ter vzpostavljanje pravičnih ekonomskih sistemov. »Prav tako bodo potrebovali nove kompetence za poklice prihodnosti, ki bodo vedno bolj interdisciplinarno naravnani, saj kompleksnih problemov v družbi in gospodarstvu ne (z)moremo več reševati znotraj ozkih področij, brez upoštevanja drugih vidikov z drugih področij,« dodaja.
Dr. Jana Arbeiter s Fakultete za družbene vede poudarja, da je ključno krepiti trajnostne veščine in kompetence.
Foto: osebni arhiv
Za ozaveščanje o trajnostnosti je pomemben celoten izobraževalni sistem – od osnovne šole do vseživljenjskega izobraževanja, ki mora zagotoviti ustrezno teoretično in praktično usposabljanje.
Zato je po njenih besedah ključno krepiti trajnostne veščine in kompetence, med katerimi izpostavlja predvsem:
- sistemsko mišljenje, ki omogoča razumevanje medsebojnih povezav med družbenimi, okoljskimi in ekonomskimi sistemi;
- sposobnost predvidevanja in priprave na prihodnje trajnostne scenarije ter načrtovanje dolgoročnih rešitev;
- razumevanje in uveljavljanje trajnostnih vrednot in etike pri sprejemanju odločitev ter razvijanje in izvajanje strategij za trajnostni razvoj v organizacijah in skupnostih;
- sodelovanje z različnimi deležniki za dosego skupnih trajnostnih ciljev;
- problemsko reševanje ter inovacije, ki zahtevajo uporabo kreativnih in inovativnih pristopov za reševanje trajnostnih izzivov.
»Največji izzivi zaposlenih in podjetij bodo, po mojem mnenju, v prilagajanju trajnostnim praksam, integraciji krožnih ekonomskih modelov, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter reševanju vprašanj, povezanih z etičnim in družbeno odgovornim poslovanjem – predvsem v luči tega, da se veliko podjetij še vedno ne zaveda, da trajnostni razvoj niso zgolj okoljska vprašanja in zmanjševanje ogljičnega odtisa,« ocenjuje sogovornica. Zato je v tem oziru po njenem mnenju izjemno pomembno krepiti pomen izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega. »In na drugi strani izpolniti odgovornost na naši strani, strani izobraževalcev, da ponujamo kakovostne izobraževalne programe, ki jih naša družba potrebuje.«
V vse študijske programe in učne načrte predmetov vnašajo vidike trajnostnosti
Dr. Jožef Medved z Naravoslovnotehniške fakultete pa opaža, da trajnostnost kot koncept moderne napredne družbe vstopa v vse družbene strukture. Podobno meni, da je za ozaveščanje o trajnostnosti še posebej pomemben celoten izobraževalni sistem, od osnovne šole do vseživljenjskega izobraževanja, ki mora zagotoviti ustrezno teoretično in praktično usposabljanje. Brez tega ne moremo pričakovati trajnostnega razvoja in ozaveščenosti, verjame sogovornik. »Na Univerzi v Ljubljani dajemo v zadnjem obdobju temu področju velik poudarek. V okviru projekta ULTRA poteka prenova študijskih programov s posebnim poudarkom na trajnostnosti in digitalizaciji. V vse študijske programe in učne načrte predmetov vnašamo vidike trajnosti, ki se nanašajo na okoljsko, gospodarsko in tudi družbeno trajnostnost. Usposabljanje za trajnost ne pomeni le poznavanje in obvladovanje trajnostnosti, ampak tudi sprejemanje trajnostnosti kot življenjsko vodilo,« pravi Medved.
Dr, Jožef Medved meni, da je za ozaveščanje o trajnostnosti pomemben celoten izobraževalni sistem.
Foto: arhiv GZS
Verjame, da je vloga izobraževalne sfere pri usposabljanju kadrov in spodbujanju za trajnostni razvoj »ključna in nujno potrebna«. »Pri tem je potrebno razvijati trajnostne vrednote in veščine ter kritično razmišljanje, kar pa ni mogoče brez sodelovanja in oblikovanja širokih trajnostnih verig,« dodaja. Mladi se bodo morali namreč po njegovi oceni v prihodnosti bolj poglobljeno ukvarjati s trajnostnim razvojem ter ga vnašati v študijsko ali delovno in življenjsko okolje. Podobno kot Jana Arbeiter tudi Medved poudarja pomen vseživljenjskega učenja, saj je, kot pravi, razvoj tehnologij in materialov zelo hiter. »Soočali se bodo s problemi trajnostnosti, jih reševali na vseh nivojih in prenašali v okolje,« opiše izzive, ki čakajo mlado generacijo.
Mikrodokazila so ključna dopolnitev že obstoječim oblikam formalnega izobraževanja, saj omogočajo nenehno pridobivanje novih znanj in prilagajanje hitrim spremembam.
Oblikovati bo treba široke trajnostne verige
Kako pa bo po njegovem v podjetjih? Kakšne spremembe jih čakajo? »V podjetjih se že intenzivno ukvarjajo z izzivi trajnostnosti. Pri tem je ključno izobraževanje zaposlenih na področju trajnostnosti in uvajanje trajnostnega menedžmenta,« pravi sogovornik. Na področju proizvodnje materialov je denimo pred nami veliko izzivov dizajniranja trajnostnih izdelkov. »Če na primer surovine in tehnologije izdelave materialov načrtujemo z upoštevanjem izdelka, ki naj ima dolgo življenjsko dobo, ga je možno popraviti in je popolnoma reciklabilen, bomo ob uporabi brezogljičnih tehnologij dosegli cilj trajnostnosti. Pri tem moramo delovati široko tudi izven podjetja oziroma izoblikovati široke trajnostne verige ob izrabi sekundarnih surovin in uporabi zelene energije,« je prepričan.
GZS in Univerza v Ljubljani sta organizirali posvet o pomenu in ureditvi mikrodokazil v slovenskem sistemu.
Foto: arhiv GZS
Agenda 2030 za trajnostni razvoj
Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 je pomemben dokument, ki ga je na vrhu Združenih narodov septembra 2015 sprejelo 193 držav. Zastavlja 17 ciljev trajnostnega razvoja, med njimi je kot četrti tudi kakovostno izobraževanje, ki naslavlja vključujoče in vseživljenjsko učenje.