Shrani za kasnejše branje.Podjetja se morajo potruditi, da pritegnejo nove kadre, obenem pa poskrbeti tudi za njihovo ustrezno izobraževanje.
Barbara Perko
Kadri so v panogi izziv in bodo to ostali tudi v prihodnje, ocenjuje direktorica GZS Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo Petra Prebil Bašin. Velik udarec jim je zadala korona, zaradi katere je zamrl izobraževalni program, ki so ga pred desetimi leti vzpostavili na tedanji Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad. »Takrat smo dobili priložnost za vzpostavitev programa papirničar in v okviru vajeništva tudi imeli nekaj vajencev. Pred korono smo bili tudi zelo angažirani tako v okviru Informative kot papirnice v svojem okolju,« pojasnjuje Petra Prebil Bašin.
Podjetja še vedno sprejemajo vajence, a so ti praviloma iz drugih strok, strojniki, mehatroniki, elektrotehniki. Na Inštitutu za celulozo in papir še naprej organizirajo Papirniško akademijo, ki je neformalni način izobraževanja v panogi in se izvaja od septembra do aprila. »Pomemben del tega izobraževanja so obiski različnih papirnic, kjer si v praksi pogledajo stvari. To je velika dodana vrednost. Nove zaposlene, ki pridejo v panogo, nekaj časa interno izobražujejo v podjetjih, potem pa so poslani na papirno šolo, kjer strokovno znanje še malo poglobijo,« trenutni proces pridobivanja znanj opiše sogovornica.
Pri proizvajalcih papirja in izdelkov iz papirja je bilo v 2022 v povprečju 4.497 delovno aktivnih oseb, kar je 62 oseb oz. za 1,4 % več kot leta 2021. Decembra 2023 je bilo v tej dejavnosti delovno aktivnih 4.463 oseb in predstavljajo 2,1 % vseh delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih.
Pripravila Analitika GZS
Teoretično in praktično znanje
»Ponosni smo, da pod vodstvom inštituta že od leta 2015 v okviru Akademije za papirništvo, izvajamo vsakoletno izobraževanje v Papirniški šoli, ki jo je do sedaj obiskalo 164 slušateljev, pravkar pa se zaključuje tudi letošnje izobraževanje, kjer je udeleženih 24 slušateljev. Udeleženci prihajajo iz slovenskih papirnic in drugih podjetij, iz različnih delovnih mest – različnih delov proizvodnje papirja, kontrole kakovosti, predelave, prodaje, nabave, razvoja, logistike …,« našteje direktor Inštituta za celulozo in papir David Ravnjak.
Program obsega 94 ur. Udeleženci v tem času pridobijo teoretično znanje o celotnem procesu proizvodnje papirja in kartona, od surovin do končne uporabe oziroma življenjske dobe papirnega izdelka, vključno s praktičnimi vajami računalniške simulacije in proizvodnje papirja na pilotnem papirnem stroju ter z ogledi proizvodnih procesov slovenskih papirnic. »Predavatelji na papirniški šoli so izkušeni strokovnjaki z inštituta in iz podjetij,« poudarja Ravnjak.
Na inštitutu izvajajo tudi druga, krajša (enodnevna) izobraževanja, izvajajo pa tudi izobraževanja po meri, glede na želje in potrebe posameznega podjetja. Aktivno sodelujejo z osnovnimi šolami, za katere izvajajo tehniške dneve, ter s fakultetami, kjer strokovnjaki z inštituta izvajajo posamezna predavanja.
V 2022 je pri proizvajalcih papirja in izdelkov iz papirja povprečna bruto plača znašala 1.990 EUR in je bila v primerjavi s predhodnim letom nominalno višja za 6,1 %. Obenem je povprečna plača v papirni industriji letu 2022 za 0,5 % nižja od povprečne plače v predelovalnih dejavnostih. V januarju 2023 je povprečna bruto plača pri proizvajalcih papirja in izdelkov iz papirja znašala 2.013 EUR, na kar je vplivala predvsem višja rast minimalne plače.
Pripravila Analitika GZS
Zaposleni se morajo v podjetju počutiti dobro
»Borba za kadre je vedno trša. Potencialne sodelavce k sodelovanju vabimo preko naše spletne strani, Zavoda za zaposlovanje, oglašujemo pa tudi v tiskanih medijih in spletnem portalu za zaposlitev namenjen iskalcem zaposlitve. Izvajamo najmanj dvostopenjski postopek, kar pomeni, da se s potencialnimi kandidati pred zaposlitvijo pogovorimo in srečamo najmanj dvakrat,« pojasnjuje Tea Rezelj, vodja poslovne uprave v Goričanah. »Ključno za pritegnitev kadrov po naših izkušnjah je, da podjetje svojim zaposlenim omogoča ustrezno plačilo, varno delovno okolje, različne druge ugodnosti, ugled podjetja v okolju, fleksibilnost delovnega časa, privlačnost panoge … Zaposleni se morajo v podjetju počutiti dobro.«
Papirna industrija je primorana sama izobraževati svoj kader, poudarja sogovornica. »V panogi smo združili moči in napisali lastni program strokovnega izobraževanja za papirničarje z imenom Papirniška šola,« pravi in dodaja, da so v papirniško šolo poslali že 30 zaposlenih, ki pridobljeno znanje prenašajo ostalim zaposlenim.
Finančna nagrada za zaposlene, ki uspešno pritegnejo nove talente
Večstranskega pristopa pri iskanju kandidatov se poslužujejo v DS Smith Slovenija. Objava prostih delovnih mest na zaposlitvenih portalih ostaja klasična metoda, a je v tem času omejeno učinkovita. »Zato sodelujemo s kadrovskimi agencijami ter se poslužujemo marketinških strategij, ki vključujejo objave in kampanje na socialnih omrežjih, časopisih, radijskih postajah in pripravo informativnih letakov,« opisujejo svoj pristop.
V okviru Papirniške šole slušatelji dobijo tako teoretično znanje kot praktične izkušnje.
Velik poudarek dajejo priporočilom zaposlenih, ki jih finančno nagradijo za uspešno pritegnjene talente. Pomembno je dolgoročno načrtovanje in vzpostavljanje »bazenov« potencialnih zaposlenih za prihodnost. »V ta namen sodelujemo z različnimi izobraževalnimi ustanovami in zavodi, kot so srednje šole, fakultete in univerze, kjer vzpostavljamo stik z bodočimi talenti. Dijakom in študentom z veseljem omogočamo pridobivanje praktičnih izkušenj, študentskega in počitniškega dela ter jih vabimo k zaposlitvi po uspešno zaključenem šolanju. Poleg tega podjetje organizira oglede proizvodnje in praktične delavnice za šolske ustanove, da bi dijaki in študentje bolje spoznali naše delovanje. Udeležujemo se tudi kariernih sejmov in sorodnih dogodkov, kjer vzpostavljamo stik s potencialnimi kandidati,« naštejejo.
Kot ključno izpostavljajo privlačno delovno okolje, kjer se zaposleni počutijo cenjene in imajo možnost rasti ter razvijanja svojih kompetenc. V podjetju nenehno vlagajo v razvoj zaposlenih ter vzdržujejo pozitivno in spodbudno delovno klimo.
Dve izobraževalni platformi znotraj podjetja
V DS Smith so zavezani k učinkovitemu izobraževanju zaposlenih, »zato razvijamo močan interni sistem izobraževanja. Smo mednarodno podjetje, ki ima s strani skupine postavljeni dve izobraževalni platformi, kjer imajo zaposleni dostop do vsebin s številnih področij,« pojasnijo.
»Poleg tega smo za naše tehnično osebje vzpostavili interno akademijo, ki se ponaša z več kot desetletno tradicijo. Naši interni predavatelji, strokovnjaki na svojih področjih, predstavljajo teme iz delovnih področij, s čimer nadgrajujejo znanje in praktično usposobljenost zaposlenih. Ideje za teme izhajajo iz potreb po optimizaciji dela, na primer iz načel vitke proizvodnje, ter iz vsakodnevnih proizvodnih sestankov, kjer ugotavljamo, katera področja je še treba okrepiti.«
Vzporedno s tem omogočajo zaposlenim sodelovanje v eksternih izobraževanjih. »Če se pojavi potreba ali želja po določenem izobraževanju, ki ga znotraj podjetja ne moremo zagotoviti, zaposlene napotimo k zunanjim izvajalcem, s čimer zagotavljamo celostni pristop k izobraževanju našega kadra,« pojasnjujejo.
Kadre iščejo v domačem okolju
V Radeče papir novi in Muflonu zaposlene iščejo predvsem v lokalnem okolju, ki njihovo dejavnost najbolj pozna in razume. »Z našim podjetjem so zrasle generacije sodelavcev in sodelavk. Pri tem poudarjamo naše obstoječe inovativno okolje, ki ga zagotavljamo že danes. Kandidati so seznanjeni, da smo odprti za kreativnost, da zagotavljamo možnosti za še širše inovativno okolje, v katerem imajo možnost poslovne ter osebne rasti zaposlenih,« pravijo. Pomanjkanje kadra poskušajo reševati z različnimi ukrepi: »Izobraževanje je del kadrovskega procesa v družbi. Ker v panogi ni ustreznih šol v procesu izobraževanja, redno izobražujemo svoj kader na Papirni akademiji.«
