Shrani za kasnejše branje.
Inženiringi povezujejo znanje, tehnologijo in izvedbo v celovite rešitve na področjih energetike, infrastrukture, industrije, mobilnosti in gradnje. Zato brez osrednje vloge inženiringa ni mogoče učinkovito uresničevati zelenega prehoda.
Mag. Tajda Pelicon, GZS, Korporativno komuniciranje
To je osrednje sporočilo strokovnega posveta na temo vloge inženiringa pri zelenem energetskem prehodu, ki ga je 13. maja organiziralo Združenje za inženiring (ZING) pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) v okviru Dneva inženiringa.
»Vloga slovenskih inženirskih podjetij je pri zelenem prehodu lahko prebojna – če vam zagotovimo pogoje, v katerih se lahko razvijate, sodelujete in tekmujete z najboljšimi,« je v svojem uvodu poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Združenje za inženiring pri GZS ima pri tem posebno poslanstvo, saj že dalj časa opozarja na pomen stabilnega investicijskega okolja, dolgoročne energetske politike in ustrezne projektne podpore za zeleni prehod.
Združenje za inženiring pri GZS združuje vodilna slovenska podjetja s področja inženiringa, ki izvajajo kompleksne domače in mednarodne projekte in igrajo ključno vlogo pri tehnološkem preboju slovenskega gospodarstva ter pri povezovanju raziskovalne dejavnosti, industrije in gradbeništva. Združenje deluje še na področju strokovnega razvoja, zakonodajnega okvira, povezovanja s tujimi trgi in promocije slovenske inženirske odličnosti.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Andrej Rajh je poudaril ključno vlogo inženiringov pri infrastrukturnih projektih, zlasti v luči zelenega prehoda. Ta po njegovem mnenju ni mogoč brez njihovega znanja, saj prispevajo k razvoju zelenih tehnologij, novim delovnim mestom ter varnejšemu in udobnejšemu okolju. Posebej je izpostavil cestne in železniške projekte, kjer je naloga inženiringov vključevanje trajnostnih materialov, ekoloških rešitev in sodobnih tehnologij. Zaveda se predolgih zakonodajnih postopkov, perečega kadrovskega primanjkljaja ter potrebe po učinkovitejšem sodelovanju med vsemi deležniki.
Dr. Zoran Marinšek, častni predsednik Upravnega odbora Združenja za inženiring, je poudaril pomen klasifikacije inženiringa glede na področje delovanja in naravo poslovnega odnosa. Na področju tehnologij se razvoj usmerja predvsem v tehnološki inženiring, kjer ima ključno vlogo razvojni inženiring kot del investicijskega cikla. Zeleni prehod predstavlja priložnost za vzpostavljanje novih tehnoloških rešitev, poslovnih povezav ter razvoj inovativnih poslovnih modelov trženja in prodaje.
Inženiringi s svojimi storitvami in uvajanjem novih tehnologij prispevajo k ciljem zelenega prehoda in tudi k novim delovnim mestom z visoko dodano vrednostjo.
Predsednik Upravnega odbora ZING dr. Boštjan Strmčnik vidi za dejavnost inženiringov izjemno veliko priložnosti. Kot je izpostavil, prinašajo tehnološki napredek ter nove tehnologije in paradigme, kot so digitalizacija, elektromobilnost, težnje po trajnostnem razvoju (krožno gospodarstvo) ter enormni pričakovani porast stopnje elektrifikacije spremenjeno delovanje družbe in skupnosti. Poudaril je povečan pomen odgovornosti in usklajenosti v procesih strateškega načrtovanja in odločanja pa tudi v izvedbenih fazah, kjer sodelujejo inženiringi. Dotaknil se je tudi kadrovske problematike: »Potrebujemo široko izobražene in fleksibilne kadre. Permanentno učenje je nujno.«
Družbe v dejavnosti izvedbenega inženiringa so v 2023 izkazale nadpovprečne rezultate, je povedal mag. Aleš Dremel, direktor GZS-ZING, in dodal, da so ustvarile kar 2,6 milijarde evrov celotnih prihodkov in 2,5 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Dodana vrednost na zaposlenega (69,7 tisoč evrov) je v enem letu porasla za 17,2 odstotka, ob rasti števila zaposlenih za 6,3 odstotka. »Število zaposlenih se je v 2023 povečalo na najvišjo zgodovinsko vrednost – na 8.086 tisoč zaposlenih po delovnih urah,« je poudaril Dremel. EBITDA se je na račun višje dodane vrednosti povečala za 40 odstotkov oz. za 62,9 milijona evrov. Stroški dela pa so zrasli za 16,6 odstotka. EBITDA marža se je tako zvišala na 9,0 odstotka in je bila višja od dolgoročnega petletnega povprečja (8,2 odstotka).
Mag. Vekoslav Korošec, predsednik Strateškega sveta GZS za energetski prehod, je poudaril, da je »energetski prehod v ogljično nevtralno družbo eden najzahtevnejših projektov v Sloveniji, ki zahteva kompetentne kadre.« Velik izziv za inženiringe je implementacija novih tehnologij na področju obnovljivih virov, hranilnikov energije in tehnologij, ki bodo nadomestile fosilne vire. »Inženiringi s svojimi storitvami in uvajanjem novih tehnologij ne prispevajo samo k ciljem zelenega prehoda (ogljična nevtralnost), temveč tudi k novim delovnim mestom z visoko dodano vrednostjo na področju storitev, industrije in gradbeništva.« Izpostavil je še pomen Akademije gradbenih investicij (AGI), ki deluje v okviru GZS.
Mag. Petra Prebil Bašin, direktorica GZS-Združenja papirne in papirno predelovalne industrije ter Združenja kovinskih materialov ter nekovin, je opozorila na tesno povezanost konkurenčnosti izvozno usmerjene slovenske industrije s cenami energije. Te po energetski krizi 2022-23 postavljajo Slovenijo v segmentu največjih porabnikov energije med države z najvišjo ceno energije v EU. Po anketi GZS se podjetja zavedajo pomena razogljičenja in že izvajajo konkretne projekte. Zeleni prehod je postopen in odvisen od posameznega podjetja. Ključni izzivi ostajajo financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljenja, zakonodaja, umeščanje v prostor, pomanjkanje kadra in razvoj nizkoogljičnih tehnologij.
Osem inženiring podjetij je predstavilo svoje razvojne in inovativne projekte, ki so jih implementirali v praksi v Sloveniji in tujini.
Na okrogli mizi v okviru posveta so sogovorniki razpravljali o vlogi inženiringov v luči poslovnih priložnosti in izzivov, krepitvi sodelovanja med inženiringi in investitorji pri investicijskih in tehnoloških projektih ter rešitvah za bolj uspešno izvedbo inženirskih projektov, promociji domačega znanja, pridobivanju referenc na domačih in mednarodnih projektih ter krepitvi odličnosti inženiring podjetij.
Po mnenju dr. Boštjana Strmčnika kadri ostajajo velik izziv, obstajajo pa še drugi, kot na primer preveč raznolika razpisna dokumentacija ali pomanjkanje interdisciplinarnih znanj. Ključno bo vlaganje v razvoj in sistem stalnega usposabljanja. Mlade generacije so dobro izobražene, a jih je zdaj potrebno pritegniti, navdušiti in pripraviti na praktične izzive.
Gregor Rome, podsekretar v Sektorju za rabo energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo RS, je poudaril, da je Slovenija že v prejšnjem zakonodajnem okviru naredila pomembne korake na področju obnovljivih virov – med drugim je vzpostavila enotno točko za OVE, ki investitorjem pomaga pri pridobivanju dovoljenj. V novem paketu direktiv prihaja še enotna točka za učinkovito rabo energije, kjer Slovenija sodi med pionirje v Evropi. Cilj je olajšati pot skozi slovensko regulativo vse do pridobitve gradbenega dovoljenja.
Dr. Uroš Kerin, pomočnik direktorja za upravljanje s sredstvi in projekti ter vodja diagnostično-analitskega centra pri ELES, opozarja na potrebo po boljšem sodelovanju med investitorji in izvajalci. Kot pravi, je pri razvoju premalo poudarka na mehkih veščinah in družbeni komponenti – tudi zato, ker so v inženiringih pretežno zaposleni »naravoslovni« kadri. Izboljšati je treba tudi razumevanje med strokovno in širšo javnostjo, zlasti pri umeščanju v prostor.
Uroš Blažica, vodja GIZ distribucije električne energije in predsednik uprave Elektro Primorska, poudarja, da nove tehnologije prinašajo potrebo po pametnih omrežjih in naprednem upravljanju z energijo. Čeprav se uvajanje pametnih komponent pospešuje, predvsem na strani odjemalcev, omrežja še niso na ravni, da bi se v realnem času odzivala na spremembe v okolju.
Mag. Marija Čebular Zajc z Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport vidi pomembno priložnost za inženiring podjetja na presečišču zelenega in digitalnega prehoda, predvsem na področjih pametnih mest, samooskrbe, industrijskega inženiringa ipd. Ključ do uspeha vidi v tesnem sodelovanju med državo, industrijo in ponudniki storitev.
Mag. Aleš Dremel, direktor GZS ZING, je predstavil poslovanje družb v dejavnosti izvedbenega inženiringa. Te so v letu 2023 izkazale nadpovprečne rezultate. Foto: Tadej Kreft
Direktor GZS ZING mag. Aleš Dremel: »Inženiringi so pomembni pri investicijskih procesih. Energetski prehod potrebuje interdisciplinarne kompetenčne kadre, ki bodo obvladali implementacijo novih razvojnih tehnologij na področju obnovljivih virov. Akademija gradbenih investicij, ki deluje v okviru GZS, pomembno prispeva k izobraževanju kompetenčnih kadrov.«