Shrani za kasnejše branje.
Svoje poglede na trenutno gospodarsko situacijo so soočili predstavniki političnih strank, gospodarstveniki in ekonomski strokovnjaki.
Mag. Tajda Pelicon, Služba za korporativno komuniciranje, GZS, foto: Tadej Kreft
Ob stagnaciji izvoza, upadanju tujih neposrednih investicij in vse večjih stroškovnih pritiskih se zmanjšujejo možnosti podjetij za vlaganja v razvoj in višje plače, kar neposredno vpliva tudi na vzdržnost javnih financ in socialnih sistemov. »Gospodarstvo niso ‘oni’. Gospodarstvo je 200 tisoč podjetij in 750 tisoč zaposlenih. Ko ustvarjamo pogoje za rast gospodarstva, ustvarjamo boljše pogoje za ljudi. Ko gospodarstvo diha s polnimi pljuči, diha lažje celotna družba,« je izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
V zahtevnih razmerah se slovenska podjetja in obrtniki skupaj s svojimi zaposlenimi vsak dan borijo za posle. »Druge države v takšnih razmerah aktivno in sistematično podpirajo svoja gospodarstva. Pri nas pa smo se morali za marsikateri ukrep, ki je drugod samoumeven, dolgo boriti. Ob tem so bili zaposleni in podjetja v zadnjih letih deležni dodatnih obremenitev,« je poudarila.
Razmere zahtevajo odločen, jasno usmerjen in dolgoročen načrt razvoja Slovenije, ki presega en mandat vlade in politične delitve. GZS je zato skupaj z gospodarstveniki pripravila 10-letni razvojni program Made in Slovenia 2035. Prihodnji vladi predlaga konkretne ukrepe na devetih področjih poslovnega okolja in jasne razvojne usmeritve na osmih ključnih področjih, kjer ima Slovenija znanje, potencial in priložnosti za preboj.
»Če želimo, da Slovenija ostane socialna država priložnosti, moramo podjetjem, obrtnikom in zaposlenim omogočiti, da ponovno zadihajo s polnimi pljuči. To pomeni razbremenitev plač zaposlenih in podjetij, manj birokracije, hitrejše in enostavnejše postopke ter stabilno poslovno okolje, ki se ne spreminja iz dneva v dan in še to povsem brez resne presoje posledic,« je dodala Vesna Nahtigal.
Katere ukrepe kot prioritetne vidijo predstavniki političnih strank
Svoje stališče o tem, katere ukrepe bi prioritetno uvedli ob morebitnem vstopu v vlado po državnozborskih volitvah, so na okrogli mizi predstavili predstavniki političnih strank, ki jim v javnomnenjskih raziskavah kaže najbolje.
Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda) je kot merljivi cilj navedel 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2040, kar bi pomenilo gospodarsko rast v višini približno 3 %. Potrdil je, da je pristaš uvedbe kapice na socialne prispevke, pri čemer bi jo uvedli postopno preko več let. Država mora skrbeti za ustrezno okolje, ki bo omogočilo razvoj strateškim področjem, pri tem je omenil panogi biotehnologije in farmacije. Presežne nepremičnine bi ustrezno obdavčil in sredstva prelil v razbremenitev plač.
Andrej Šircelj (Slovenska demokratska stranka) je napovedal znižanje davkov in zvišanje splošne olajšave pri dohodnini na 8500 evrov. Omenil je še ukinitev 5. dohodninskega razreda ter uvedbo socialne kapice pri 2,5-3-kratniku povprečne plače. V SDS bi olajšali poslovanje normirancev, pa tudi upokojencev in študentov, poenostavili davčne olajšave za investicije ter za raziskave in razvoj ter zmanjšali davčne stopnje. Ne načrtujejo uvedbe novega nepremičninskega davka.
Matevž Frangež (Socialni demokrati) je menil, da je potrebno doseči soglasje, da država potrebuje moderno industrijsko politiko, ki bo vlagala tako v razvojno infrastrukturo kot v spodbude za razvoj novih izdelkov. Slovenija se mora aktivno začeti pripravljati na priložnosti, ki jih prinaša evropski sklad za konkurenčnost. Spremembe davčne zakonodaje morajo biti izvedene pametno, brez zniževanja davkov in socialnih prispevkov na pamet. Zadržani so do ideje o socialni kapici.
Podobno je Jernej Vrtovec (koalicija NSi, SLS in Fokus Marka Lotriča) menil, da je treba spremeniti družbeno klimo v državi. Opozoril je, da se podjetnike in gospodarstvenika slika kot razredne sovražnike in tiste, ki le pobirajo dobičke. Zagovarja vzpostavljanje partnerstev. Preoblikoval bi sistem davka od dohodkov pravnih oseb, predlagal je spremembe dohodninske lestvice z najvišjo davčno stopnjo pri 42 % ter uvedbo socialne kapice pri 3-kratniku povprečne plače. Zagovarja tudi uvedbo davčnih pavšalov.
Dr. Anže Logar (Demokrati Anžeta Logarja) bi uvedel razvojno kapico pri 2,5-kratniku povprečne plače, dvignil splošno dohodninsko olajšavo ter ukinil 5. dohodninski razred. Državni proračun bi načrtoval v štiriletnih ciklih, pri tem pa rast porabe za prednostna področja vezal na stopnjo inflacije in gospodarsko rast. Za preostale postavke bi veljala nižja rast porabe in po štirih letih bi dobili uravnan in razvojni proračun. Opozoril je na težave pri umeščanju v prostor in predlagal združitev vseh soglasodajalcev v enega.
Luka Mesec (koalicija strank Levica in Vesna) je menil, da potrebujemo industrijsko strategijo, s katero bi določili ključne panoge, ki bodo deležne spodbud. Pomembno se mu zdi vključevanje zaposlenih v lastništvo, kajti le tako bomo dobili motivirane zaposlene, stabilne lastnike in lokalno odgovorno lastništvo. Potrebna se mu zdi še davčna reforma, ki naj bi šla v smeri obdavčitve davka na premoženje, pri čemer je omenil prazna stanovanja, ter davčne razbremenitve dela.
Dr. Vladimir Prebilič (Prerod – Stranka Vladimirja Prebiliča) je predlagal ustanovitev razvojnega sklada, s čimer bi zagotovili, da bodo inovativni podjetniki ostali doma. Znižal bi davčno breme dela. Pozval je k modernizaciji šolstva, saj zaostaja za potrebami trga dela. Potrebno se mu zdi tudi povečanje investicij v znanost ter raziskave in inovacije.
Andrej Perc (Resni.ca) je predlagal ustanovitev posebnih gospodarskih con po vzoru nekaterih drugih držav, v katere bi privabili »svetovne igralce«. Za povečanje natalitete bi ustanovil poseben sklad za vsakega rojenega otroka, v katerega bi država vplačevala po 100 evrov na mesec, denar pa bi bilo mogoče porabiti le za šolanje, odprtje podjetja ali pa rešitev stanovanjskega problema.
»Ko gospodarstvo izgublja kondicijo, to najprej občutimo ljudje: manj varnosti pri delovnih mestih, več negotovosti in manj prostora za razvoj. Zato potrebujemo manj političnega prelaganja in več skupnih rešitev, ki okrepijo gospodarstvo.«
Marjan Trobiš, direktor Boxmark Leather
»Da premaknemo konkurenčnost, potrebujemo jasen dialog in izvedbo: odgovorna oseba, merljivi KPI-ji in redno poročanje, kje smo, ter hiter odgovor, kaj je izvedljivo. To pomeni hitrejše odločitve in bolj predvidljive pogoje za podjetja, posledično pa več investicij, stabilnejša delovna mesta in boljše možnosti za rast plač. Podjetja nismo proti spremembam – želimo pa razumen časovni rok in predvidljivost. To je osnova, da gospodarstvo vlaga v inovacije ter raziskave in razvoj.«
Jernej Salecl, direktor za javne zadeve Novartis
»Dober program je dober začetek, a da postane izvedljiv, mora vlada ukrepe prioritizirati in vezati na jasne cilje. Potrebujemo jasen štiriletni načrt z določenimi prioritetami in merljivimi cilji. Ko so cilji jasni, je več predvidljivosti, podjetjem omogoča vlaganja, ljudem pa prinaša več kakovostnih delovnih mest in stabilnejše javne storitve.«
dr. Janez Šušteršič, ekonomist in nekdanji minister
»Skupaj moramo najti način, kako bomo na eni strani dovolj konkurenčni za to, da bo gospodarstvo dobro delovalo, na drugi strani pa ohranjali nivo socialne varnosti, na katero moramo biti v Sloveniji ponosni.«
Lidija Jerkič, SKEI
»Podjetja se ne moremo ves čas prilagajati spremembam 'na novo'. Rabimo jasne, razumljive zakone in pravočasne podzakonske predpise.«
Sabina Sobočan, direktorica podjetja Varis
Gospodarstvo Slovenije 2022–2025: analiza stanja, izzivi in obljube političnih strank v volilnem letu
Strnjen pregled ključnih gospodarskih trendov, izzivov podjetij in usmeritev političnih strank v času, ko se sprejemajo odločitve, pomembne za prihodnost slovenskega gospodarstva. Osvetljujemo vplive na konkurenčnost, investicije in zaposlovanje ter ponujamo okvir za razumevanje trenutnega stanja gospodarstva.
Pregled vključuje:
- Stanje gospodarstva 2022–2025 v sliki in besedi
- Prioritete političnih strank, predstavljene na GZS
- Made in Slovenia 2035 – odgovor gospodarstva na tri leta upočasnjevanja
- Analiza ukrepov za gospodarstvo v programih političnih strank
Ključni poudarki o stanju in prihodnjih izzivih slovenskega gospodarstva