Shrani za kasnejše branje.
Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov določa pogoje, pod katerimi se bo izvajala javna služba, in opredeljuje okvir za podelitev koncesij.
Darja Kocbek
Slovenija se že vrsto let sooča s pomanjkanjem ustreznih zmogljivosti za termično obdelavo gorljivih komunalnih odpadkov. Posledično te odpadke v precejšnjem deležu izvaža v tujino, kar predstavlja tako operativno tveganje kot okoljsko in finančno obremenitev. Odgovor na ta izziv prinaša uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE).
Uredba po njihovi razlagi določa pogoje, pod katerimi se bo izvajala javna služba, hkrati pa opredeljuje tudi okvir za podelitev koncesij, finančno metodologijo ter ureja ravnanje v prehodnem obdobju. »S to uredbo Slovenija postavlja sistemske temelje za dolgoročno samostojno in okoljsko vzdržno ravnanje z gorljivimi komunalnimi odpadki, ob hkratnem spodbujanju energetske izrabe in zniževanju stroškov ogrevanja v lokalnih skupnostih, kjer bodo takšne naprave umeščene,« pojasnjujejo na MOPE.
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, pravi, da je termična obdelava odpadkov, o kateri govorimo zadnje čase, energetska obdelava odpadkov na način, da dobimo presežek energije. Energetska izraba odpadkov pa je proces, pri katerem se iz trdnih odpadkov pridobiva energija, bodisi v obliki toplote, električne energije bodisi goriv. Največkrat gre za sežig odpadkov, ki se jih sicer ne da na kakršen koli drugačen način reciklirati, pri čemer del energije izkoristimo za pridobivanje električne energije, preostanek toplote pa bodisi za potrebe prebivalstva bodisi gospodarstva.
»Žal na področju energetske izrabe industrijskih odpadkov ni zaznati spodbud države za samozadostnost ravnanja z odpadki slovenske industrije,« pravi Sebastijan Zupanc. Foto: Tadej Kreft
Povezava termične obdelave odpadkov z obnovljivimi viri energije (OVE) je po razlagi MOPE, da se za OVE šteje del energije, ki nastane zaradi sežiga odpadkov biološkega izvora (v praksi je to 40-50 odstotkov). Pri termični obdelavi gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov nastaja toplota kot stranski proizvod. Sežig je predzadnja stopnja ravnanja z odpadki ter smotrn samo za nereciklabilni del ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. To je tudi izrecni pogoj za možnost odobritve neposredne finančne podpore za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov s sežiganjem odpadkov po direktivi o obnovljivih virih energije. Pri tem morajo sežigalnice izpolnjevati pogoj energetske učinkovitosti. Tudi sistemi daljinskega ogrevanja morajo biti energetsko učinkoviti in morajo izpolnjevati določene pogoje, da jih lahko štejemo za take.
Cena ogrevanja je nižja, če je strošek proizvedene toplote manjši od alternativ
Termična obdelava odpadkov lahko znižuje ceno ogrevanja, če je strošek proizvedene toplote manjši od alternativ, pravijo na MOPE. Cenovno je torej lahko termična obdelava ugodnejša za tista mesta, ki ocenjujejo, da so druge alternative ogrevanja za njih dražje. Običajno gre za večje investicije v primeru termične obdelave odpadkov in le te pomagajo stabilizirati ceno ogrevanja na dolgi rok. »Poudarjamo pa, da osnovni namen naprav za termično obdelavo odpadkov ni energetski, temveč odpadkovni – zagotavljanje ustrezne obdelave gorljivih ostankov odpadkov,« pravijo na MOPE.
Sebastijan Zupanc pojasnjuje, da termična obdelava odpadkov lahko zniža stroške ogrevanja v mestih, saj omogoča izrabo lokalnega vira energije (odpadkov) in zmanjšuje odvisnost od dražjih fosilnih goriv. Sodobne naprave proizvajajo toploto in elektriko hkrati, kar poveča energetski izkoristek in zniža stroške ogrevanja. Odpadki so cenovno stabilen vir, ki nastaja skozi celo leto, kar omogoča predvidljivo energetsko oskrbo.
»V Sloveniji bi bila uvedba energetske izrabe smiselna predvsem v mestih z obstoječim sistemom daljinskega ogrevanja, kot so Ljubljana, Maribor, Celje, morda tudi Kranj in Novo mesto. Poleg pogoja, da je vzpostavljeno dovolj široko omrežje daljinskega ogrevanja, je pomemben tudi faktor celoletnega 'pasu' odjema toplote, kar pa se velikokrat zapolni z industrijskim odjemom. To pomeni, da je zagotovljen konstantni odjem toplote v celem letu ne glede na zunanje temperature in sezonska nihanja odjema toplote zgolj za ogrevanje,« razlaga Sebastijan Zupanc.
V razvitem delu Evrope je energetska izraba odpadkov za namen ogrevanja mest po njegovih besedah zelo razširjena. V letu 2022 smo imeli v Evropi 498 takšnih uspešnih primerov, ki so uporabljali izključno nenevarne gorljive odpadke.
Pozitivni učinki v Celju vidni
»Na podlagi nove uredbe je Slovenija razdeljena na tri prispevna območja, za katera se bo preko konkurenčnega postopka podelila koncesija za izvajanje državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Koncesijo bo mogoče izvajati bodisi v obstoječi napravi, če ustreza predpisanim pogojem, bodisi v novi napravi, ki jo bo koncesionar moral zgraditi. Informacije o konkretnih projektih in njihovi fazi priprav so trenutno v pristojnosti (potencialnih) prijaviteljev, ki se bodo lahko prijavili na razpis, predviden v prihodnjih mesecih,« razlagajo na MOPE.
Toplarna Celje izkorišča odpadke kot lokalni energetski vir in tako zmanjšuje potrebo po dodatnih energentih
Sebastijan Zupanc pravi, da Energetika Celje že vrsto let okoljsko zelo uspešno in cenovno ugodno za prebivalstvo mesta Celje izvaja energetsko izrabo odpadkov, ki jih pripravijo v regijskem centru za obdelavo odpadkov podjetja Simbio Celje.
Aleksander Mirt, direktor Energetike Celje, pojasnjuje, da v Toplarni Celje termično obdelujejo dve vrsti nenevarnih komunalnih odpadkov. Prvi odpadek je gorljivi del mešanih komunalnih odpadkov iz mehanske in biološke predobdelave, ki se je z nobenim postopkom ne da več reciklirati, ima pa še vedno visoko kurilno vrednost. Drugi odpadek pa je delno dehidrirano blato, ki nastaja v postopku čiščenja komunalnih odpadnih vod na centralni čistilni napravi. Med glavnimi pozitivnimi učinki tega procesa v Celju izpostavlja, da se je količina odloženih odpadkov na deponijo v Bukovžlaku zmanjšala za približno 70 odstotkov.
»Zasnova, izvedba in delovanje regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO Celje) in Toplarne Celje predstavljata primer celovitega, tehnološko naprednega in okoljsko sprejemljivega sistema ravnanja z odpadki. Gre za skupni projekt 24 občin Savinjske regije, ki je potrdil nujnost povezovanja vseh faz ravnanja z odpadki – od zbiranja, mehanske in biološke obdelave do termične izrabe in energetske samooskrbe,« razlaga Aleksander Mirt.
Toplarna Celje po njegovih besedah izkorišča odpadke kot lokalni energetski vir in s tem bistveno zmanjšuje potrebo po dodatnih energentih, kot so zemeljski plin ali kurilno olje. Ker gre za lokalno pridobljeno energijo, cena tako proizvedene toplote ni odvisna od nihanj cen fosilnih goriv na mednarodnih trgih in stroškov prevoza goriva. Toplota, proizvedena v Toplarni Celje, predstavlja pomemben delež v energetski bilanci celjskega sistema daljinskega ogrevanja, kar omogoča ohranjanje ene najnižjih cen ogrevanja za gospodinjske uporabnike v Sloveniji že več let zapored, pravi Aleksander Mirt.
Ljubo Germič iz Energetike Maribor kot predsednik Sekcije za daljinsko ogrevanje pri Energetski zbornici Slovenije pojasnjuje, da bi mesto Maribor z vzpostavitvijo objekta za energijsko izrabo ostanka mešanih komunalnih odpadkov (EIOM) dolgoročno rešilo izziv preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Poleg učinkovitega ravnanja z odpadki bi objekt omogočal pokritje več kot 60 odstotkov letne potrebe po toplotni energiji v sistemu daljinskega ogrevanja mesta.
»S tem bi se hkrati povečal tudi delež OVE v strukturi proizvodnje toplote. Delež biogenega ogljika v odpadkih, ki predstavlja OVE, je odvisen od sestave. Več kot je nereciklabilnega papirja, kartona, lesa, tekstila, večji je ta delež. Praksa iz tujine kaže, da je ta delež v gorljivi frakciji mešanih komunalnih odpadkov okrog 50 odstotkov in več. Pomembno je tudi poudariti, da je vsa toplota, proizvedena v EIOM, lahko upoštevana kot proizvodnja v soproizvodnji toplote in elektrike (SPTE),« razlaga Ljubo Germič.
Sežigalnica je strateška nujnost, če si želimo gospodarske stabilnosti.
Cene bi bile nižje, če bi imeli tak objekt
Če izvzamemo amortizacijo objekta, energijska izraba preostanka komunalnih odpadkov dejansko nadomesti energente, ki bi jih sicer morali kupiti na trgu – kot so zemeljski plin, lesna biomasa ali električna energija. Poleg tega pa ima sistem tudi pomemben vpliv na področje ravnanja z odpadki. »Cena prevzema in obdelave mešanih komunalnih odpadkov – ki sodijo v okvir javne gospodarske službe – ter ločeno zbranih frakcij (po Uredbi t.i. posebne storitve) v zadnjih letih strmo narašča. Hkrati se krči nabor trgov, ki so pripravljeni te odpadke prevzemati, kar zmanjšuje zanesljivost obstoječega sistema, hkrati pa ne omogoča, da strošek ravnanja nadziramo sami. Glede na trenutne tržne razmere na področjih odpadkov in energentov je mogoče reči, da bi bilo tako ravnanje z odpadki kot cene toplote nižje, če bi danes imeli tak objekt,« ugotavlja Ljubo Germič.
Objekta v Ljubljani in Mariboru sta po njegovih podatkih v fazi načrtovanja, umeščanja v prostor, analiz vplivov na okolje in pridobivanja potrebne podpore lokalnih skupnosti in prebivalcev. »Na projektu EIOM v Mariboru intenzivno delamo že od leta 2019, ko je bil ponovno oživljen kot strateška usmeritev mesta. Danes ima jasno podporo v aktualnih razvojnih usmeritvah in strateških dokumentih, prav tako ga, zaenkrat zgolj posredno s sprejeto Uredbo, podpira država. EIOM je celovito umeščen v razvojno strategijo mesta Maribor in je identificiran kot ključni infrastrukturni projekt v več strateških in poslovnih dokumentih tako družbe kot njenega lastnika – Javnega holdinga Maribor in Mestne občine Maribor,« pojasnjuje Ljubo Germič. Tudi v Energetiki Ljubljana po njegovih besedah intenzivno pripravljajo tehnično in drugo dokumentacijo ter vodijo postopke.
Po zadnjih informacijah, ki jih ima Sebastijan Zupanc iz MOPE, lahko v tem mesecu pričakujemo razpis za podelitev koncesije za izvajanje državne gospodarske javne službe energetske izrabe komunalnih odpadkov. »Žal pa na področju energetske izrabe industrijskih odpadkov ni zaznati spodbud države za samozadostnost ravnanja z odpadki slovenske industrije. Ocenjujem, da je to ne zgolj priložnost, ampak celo strateška nujnost, v kolikor si želimo dolgoročne gospodarske stabilnosti,« poudarja Sebastijan Zupanc. »Pomembno je razumeti, da nereciklabilnih odpadkov z višjim energetskim potencialom ne moremo in ne smemo odlagati. Vse energetsko uporabne frakcije iz teh ostankov se v sežigalnici učinkovito izrabijo za proizvodnjo energije. Na tak način odpadke izkoristimo v največji možni meri.«
Energija, pridobljena iz odpadkov, pomembno prispeva k razvoju in rasti gospodarstva
»V podjetju XORTIMAX d.o.o. se ukvarjamo z inženiringom in projektnim vodenjem izgradnje sistemov za obdelavo odpadkov. V okviru inženiringa pripravljamo celovite rešitve – od idejne zasnove do detajlnega inženiringa procesa mehanske obdelave odpadkov.
Proces mehanske obdelave odpadkov je pomemben korak za učinkovito obdelavo odpadkov, ki mora biti skladen z veljavno zakonodajo in evropskimi direktivami. Dobra zasnova procesa in obvladovanje procesa omogočata učinkovito izločanje materialov, ki jih je še možno reciklirati, vendar pa je glede na strukturo odpadkov razmerje med uporabnimi surovinami in ostankom različno.
Vsak odpadek vsebuje delež materiala, ki ga ni možno niti reciklirati niti odložiti, zato ga je treba energetsko izrabiti. Ostanek, ki ga ni možno reciklirati, je sestavljen iz več gorljivih in negorljivih frakcij, zato ga je potrebno ustrezno dodatno mehansko obdelati oziroma pripraviti. Le primeren vhodni material v obliki alternativnega goriva je uporaben v cementarnah in sežigalnicah,« poudarjajo.
»Sežigalnica je ključen segment celotnega procesa obdelave odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati in imajo kalorijsko vrednost večjo od 6.000 kJ/kg (jih ni možno odlagati), zato je le-te potrebno energetsko obdelati v tehnološko ustreznem sistemu energetske izrabe oziroma sežiganja.«
Sežigalnice imajo v sklopu tehnološkega procesa energetske izrabe vgrajene sisteme čiščenja odpadnih plinov, odpadnega zraka in odpadnih vod skladno z najvišjimi standardi. Energija, pridobljena iz odpadkov, tako električna kot toplotna, pa pomembno prispeva k razvoju in rasti gospodarstva.