Shrani za kasnejše branje.
Celjska regija podjetjem ponuja razvito prometno infrastrukturo in dostopnost, pomembna je tudi kakovost bivanja, ki zaposlene dovolj motivira, da ostanejo v lokalnem okolju.
Darja Kocbek
Visoka tehnična kultura in tradicija ter s tem razpoložljivost dobro izobražene kvalificirane delovne sile, dobra prometna povezava, kar pomeni lahko dostopnost do partnerjev, tako dobaviteljev kot tudi kupcev, in razvita infrastruktura so za podjetje TECOS najpomembnejši dejavniki, ki jih ponuja celjska regija, nam je povedal direktor doc dr. Aleš Hančič.
Čeprav je regija že dobro razvita, bi po njegovi oceni lahko še izboljšali povezavo z drugimi regijami in uvedli pomoč pri razvoju novih tehnologij in produktov ter pomoč pri investicijah v novo opremo ter infrastrukturo.
BDP na prebivalca v savinjski statistični regiji (23.921 EUR, 2022) je peti najvišji med dvanajstimi regijami v Sloveniji, vendar je vseeno za dobro desetino nižji od slovenskega povprečja, ki ga dviguje osrednjeslovenska statistična regija. Bruto domači proizvod te regije predstavlja 11 % BDP-ja Slovenije.
Pripravila Analitika GZS
TECOS je po direktorjevih besedah že od vsega začetka zavezan trajnostnemu razvoju. »Poleg tega, da uvajamo princip krožnega gospodarstva v našo proizvodnjo in razvoj novih izdelkov, tudi v sodelovanju z drugimi podjetji aktivno razvijamo nove tehnologije in materiale, ki bi zmanjšali naše stroške ter naš ogljični odtis,« razlaga doc dr. Aleš Hančič. Tako so razvili lastne nadzorne sisteme za zmanjšanje porabe energije in odpadkov v proizvodnji ter tudi popolnoma nove biorazgradljive materiale, ki poleg tega, da po uporabi ne obremenjujejo okolja, vsebujejo tudi naravne materiale, kot so les, celuloza, naravna vlakna ter odpadki poljščin, na primer hmelja.
TECOS je razvil najbolj inovativne biomateriale
Med največje inovativne dosežke podjetja TECOS doc. dr. Aleš Hančič šteje razvoj najbolj inovativnih biomaterialov, ki se dejansko tudi uporabljajo v praksi in pomagajo podjetjem pri prehodu v zeleno, krožno gospodarstvo. Tako se na primer biomateriali na osnovi hmelja sedaj uporabljajo v hmeljarstvu, reciklirane materiale na osnovi odpadnega papirja pa sedaj uporablja Adria Mobil v svojih avtodomih.
»Celjska regija ima dobre možnosti za inovacije predvsem zaradi dobre infrastrukture in kadra, vendar pa manjka neposrednih regionalnih spodbud, neodvisnih od države, ki bi podjetjem pomagala do pridobitve prepotrebnih sredstev za razvoj in raziskave ter s tem dvignila svojo dodano vrednost,« nam je pojasnil doc. dr. Aleš Hančič.
Zaradi relativne majhnosti si v družbi TECOS po njegovih besedah še vedno lahko zagotovijo potrebne kadre, vendar opažajo, da ima regija na splošno težave z zaposljivostjo kadra zaradi neskladja med izobraževalnim sistemom in praktičnimi znanji, ki jih zahteva trg dela. Običajno so podjetja korak pred izobraževalnimi sistemi, tako da bi v idealnem primeru morala podjetja izobraževalnemu sektorju v bližnji prihodnosti pomagati ter ga usmerjati, da se osredotoči na bolj pragmatičen učni načrt.
Podjetje TECOS je razvilo popolnoma nove biorazgradljive materiale, je povedal direktor doc. dr. Aleš Hančič.
Foto: Matic Javornik
»TECOS ima tako izjemno dobro razvito sodelovanje z Visoko šolo za proizvodno inženirstvo VŠPI, ki se zelo hitro odziva na naše potrebe ter nam tudi zagotavlja potrebne kadre,« je povedal doc. dr. Aleš Hančič. Leto 2023 je bilo za TECOS zelo uspešno, saj so zabeležili rast na vseh področjih poslovanja, kljub temu, da je bilo v nekaterih segmentih čutiti ohlajanje gospodarstva.
Leto 2023 je bilo za družbo Petre uspešno
Med najpomembnejšimi dejavniki v celjski regiji, ki vplivajo na poslovanje družinskega podjetja Petre s sedežem na Vranskem, je vsekakor razvita prometna infrastruktura in dostopnost ter različni prostorski in gradbeni postopki, ki pa so v Sloveniji zahtevni in počasni, nam je povedala direktorica Marija Petre.
Sicer pa je bilo leto 2023 za podjetje uspešno. »Vsekakor vedno obstajajo možnosti za izboljšave in še uspešnejše poslovanje, zato se tudi vsako novo leto nadejamo še večjega uspeha. V letošnjem letu imamo namen razširiti naše skladiščne kapacitete, nadgraditi digitalizacijo poslovanja in se še bolj pozicionirati na avstrijskem trgu,« nam je povedala.
Z zahtevami za trajnostno poslovanje nimajo težav. Njihovi proizvodi so trajnostno naravnani, saj z njihovo postavitvijo ne posegajo v prostor. Gre namreč za začasne objekte, ki ne spreminjajo okolja. »Pri naši lastni proizvodnji PVC cerad in aluminijastih konstrukcij pa prav tako stremimo k čim manjšemu odpadu oziroma k ponovni uporabi oziroma nadaljnji prodaji tudi že za nas odsluženih PVC cerad in drugih montažnih delov,« razlaga Marija Petre.
Inovativne rešitve podjetja Petre s področja razvoja skladiščnih šotorov so po njenih besedah usmerjene predvsem v doseganje novih dimenzij in oblik ter sestavov skladiščnih šotorov. Poseben izziv jim vedno znova postavljajo nestanovitne vremenske razmere, ki se iz leta v leto spreminjajo in so bolj ekstremne. Poleg skladiščnih hal z aluminijastimi oziroma jeklenimi konstrukcijami so namreč tudi eden največjih slovenskih ponudnikov kakovostnih šotorov različnih dimenzij, pagod, paviljonov, hitro sestavljivih paviljonov, odrov, podov, catering opreme in ostalih komponent za izvedbo najrazličnejših prireditev in dogodkov. Ponujajo pa tudi vojaški progam.
Enako kot druga podjetja se v podjetju Petre soočajo s problemom pomanjkanja kadrov. »Nenehno nam primanjkuje kadrov za področje montaže oziroma kadrov, ki bi bili pripravljeni ročno in zanesljivo delati. Izobraževalni sistem bi moral deficitarne poklice in kadre, ki so manko na trgu delovne sile, bolj ceniti in jim dati večjo veljavo,« nam je povedala Marija Petre.
Inovativne rešitve podjetja Petre so usmerjene predvsem v doseganje novih dimenzij in oblik ter sestavov skladiščnih šotorov.
Foto: Petre
Družba Unior gradi trajnostni razvoj na petih stebrih
Za Unior kot izrazitega izvoznika je pomembno stabilno gospodarsko okolje s predvidljivo in kvalitetno davčno, energetsko, plačno, šolsko in zdravstveno politiko ter dobro infrastrukturo. Pomembna je tudi kvaliteta bivanja, ki zaposlene dovolj motivira, da ostanejo v lokalnem okolju in ga ne zapustijo. Izboljšanje kakovosti bivanja v regiji bi lahko vključevalo ukrepe za razvoj stanovanjske infrastrukture in ustvarjanje privlačnega urbanega okolja, dejavnike, ki so v celjski regiji najpomembnejši, našteva mag. Rosana Šuc Ravničan iz službe za korporativno komuniciranje in inovacijske procese. Prav tako je pomembno povezovanje družb za gospodarske razvojne projekte, energetsko učinkovite investicije, razvoj ekosistemov in varovanje voda ter izmenjavo znanj.
Trajnostni razvoj družba Unior gradi na petih stebrih. Vzpostavljene in integrirane ima sisteme vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja pri delu in upravljanja z energijo in družbene odgovornosti, razlaga Rosana Šuc Ravničan. V skladu z modelom krožnega gospodarstva upravljajo z odpadki, saj jih obravnavajo kot surovine. Uveljavljajo hierarhijo ravnanja z odpadki: zmanjševanje in ločevanje na izvoru, ponovna uporaba, reciklaža, kompostiranje, termična izraba in šele nato odlaganje.
»Krožno gospodarstvo je v veliki meri že uvedeno v našem podjetju, saj kot glavno surovino za izdelavo naših proizvodov uporabljamo reciklirano jeklo. Odpadke, ki nastajajo v proizvodnem procesu kovanja in obdelave kovin, v veliki večini predamo podjetju v naši regiji, ki jih reciklira. Prav tako se lahko pohvalimo z dolgo življenjsko dobo in reciklabilnostjo naših proizvodov,« nam je pojasnila Rosana Šuc Ravničan.
Inovativnost podjetja pa se po njenih besedah odraža v njegovih produktih, s katerimi je konkurenčno in ohranja vodilno noto v Evropi in svetu. Prav tako se odraža v inovativnih projektih. Z lastnimi inovativnimi procesi v Uniorju razvijajo, proizvajajo in tržijo proizvode ter tehnične rešitve. »Gonilo inovativnosti so potrebe avtomobilske industrije, ki se usmerja v električna vozila in vse močnejšo uporabo komponent z manjšo maso. Tako se v razvojnih projektih proizvodnje odkovkov usmerjamo v obdelavo proizvedenih odkovkov iz jekla, v preoblikovanje in obdelavo delov iz aluminija, na področju strojegradnje v razvoj in izdelavo strojev za obdelavo komponent iz aluminija in na področju ročnega orodja v razvoj ročnega orodja, usmerjenega v trajnostni transport, kot je kolesarstvo,« nam je naštela Rosana Šuc Ravničan.
Unior sodeluje in se povezuje z ostalimi podjetji v projektih GREMO (Green Mobility), ki predstavljajo izvajanje strateškega načrta razvoja avtomobilske industrije do leta 2030 kot prilagoditev na nove izzive trga. GREMO povezuje iniciativo slovenskih podjetij, ki nastopajo na mednarodnem trgu. Na nekaterih inovativnih projektih Unior sodeluje z univerzami, inštituti in partnerji doma in v tujini.
Predelovalne dejavnosti z rudarstvom in energetiko ustvarijo tretjino dodane vrednosti v savinjski regiji, med njimi predelovalne dejavnosti 29 % dodane vrednosti (med vsemi gospodarskimi družbami 41-odstoten). Še 22 % ustvarijo trgovina, gostinstvo, promet, 14 % uprava in obramba, socialno varstvo in zdravstvo, 9 % gradbeništvo, 8 % poslovanje z nepremičninami in 7 % strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (leto 2022).
Pripravila Analitika GZS
Na področju izobraževanja v lokalnem prostoru zelo uspešno sodeluje s Srednjo poklicno in strokovno šolo Zreče, kjer je Šolska delavnica v lasti družbe. »Dodano vrednost pridobivanja praktičnih znanj in veščin v sklopu vzgojno-izobraževalnega procesa zagotavljamo z delom v realnem učnem okolju s koristnimi učnimi izdelki. Šolska delavnica s tem omogoča kandidatom spoznavanje stroke, v kateri bodo kasneje, na delovnem mestu, razvili poklicne kompetence,« pojasnjuje Rosana Šuc Ravničan.
V Uniorju kot glavno surovino uporabljajo reciklirano jeklo. Odpadke, ki nastajajo v proizvodnem procesu kovanja in obdelave kovin, pa oddajo v reciklažo.
Foto: Evelin Brodnik
Unior po njenih besedah dobro sodeluje tudi s Tehniškim šolskim centrom Maribor in Šolskim centrom Celje. Dijakom in študentom pod okriljem strokovno usposobljenih mentorjev omogoča izvedbo obvezne prakse. Prav tako sodeluje na informativnih dnevih ter drugih dogodkih z namenom štipendiranja in kasneje pridobivanja ustreznega kadra. Kljub temu se sooča z velikim pomanjkanjem kadra, predvsem strojnega.
Poslovanje Uniorja v letu 2023 je bilo z vidika naročil na največjem programu Odkovki, ki deluje v avtomobilski industriji, normalno. Drugi največji program Ročno orodje je predvsem zaradi krize v kolesarski industriji beležil večji padec naročil od pričakovanj. Na največjem programu Odkovki imajo trenutno normalno stanje naročil, računajo pa, da se bo v drugem ali tretjem četrtletju izboljšalo stanje naročil tudi na programu Ročno orodje.
V Mlekarni Celeia nagrajujejo ustvarjalnost zaposlenih
S poslovanjem v letu 2023 so zadovoljni v Mlekarni Celeia. Uspelo jim je izboljšati poslovni rezultat iz leta 2022, na kar so pomembno vplivale subvencije za energente ter povečana količinska prodaja. V letu 2024 pričakujejo zaostrene razmere na področju doseganja prodajnih cen, hkrati pa tudi odkupne cene mleka na visokem nivoju, kar se bo zagotovo odražalo v nekoliko slabšem donosu kot so ga imeli v 2023, nam je povedala vodja strateškega razvoja Tjaša Kobal Anžur.
Lani so po njenih besedah uspešno začeli s spodbujanjem kulture, ki motivira in nagrajuje ustvarjalnost. Ponosni so na prve implementacije idej in izboljšav, ki so jih predlagali zaposleni. Navdih za ustvarjanje črpajo iz okolja, trendov in raziskav v sodelovanju s strokovnjaki. Na področju izobraževanja bi si v Mlekarni Celeia želeli program, ki bi predelovalni industriji pomagal priti do človeka, ki bi imel kombinacijo tehničnih znanj (npr. mehatronika) in tudi znanj iz živilskega področja. »Imamo delovna mesta, kjer je treba razumeti sam proces in upravljanje samega stroja,« pravi Tjaša Kobal Anžur. Kadre sicer iščejo prvenstveno v lokalnem okolju.
Najpomembnejši izvozne države partnerice savinjske regije v letu 2022 so bile: Nemčija (27-odstotni delež), Italija (7,2-odstotni delež), Avstrija (6,9-odstotni delež), Hrvaška (6,3-odstotni delež), Francija (4,9-odstotni delež) in Srbija (4,3-odstotni delež). Najpomembnejše uvozne partnerice so bile Nemčija (17,7 %), Kitajska (15,6 %), Italija (13,6 %), Avstrija in Poljska.
Pripravila Analitika GZS
KWB v leto 2024 vstopa optimistično
Za družbo KWB, ki je ponudnik učinkovitih energijskih sistemov, je bilo leto 2023 zelo zahtevno, predvsem z vidika zmanjšanega povpraševanja na strani gospodinjstev, pravi direktor Tomaž Rifelj. Na slednje je vplival tudi porast splošnih stroškov energije, hrane oziroma splošne draginje ter dražjega denarja v obliki višjih obresti. Vse to je zaviralo odločitve oziroma pripravljenost posameznikov za večje investicije, kot je na primer menjava ter posodobitev vira ogrevanja svojega doma.
»V teh oteženih tržnih razmerah nismo dosegli zastavljenih ciljev, vendar smo kljub tem izzivom končali leto 2023 razmeroma dobro. V leto 2024 pa vstopamo z večjim optimizmom,« pravi direktor. Že od konca leta 2023 namreč beležijo rast povpraševanja po energetskih rešitvah, dodatno pa krepi optimizem informacija o napovedanih povečanih spodbudah za investicije v obnovljive vire energije s strani države. »Zato smo prepričani in verjamemo, da bomo v letošnjem letu krmarili med bolj uspešnimi zgodbami kot leto poprej,« pravi Rifelj.
Ker KWB deluje po vsej Sloveniji, njegove ponudbe in poslovanja po njegovih besedah ne definira samo celjska regija, temveč poslovno okolje in tržne razmere po celotni državi. Pozitivno na dejavnost podjetja, predvsem servisno službo, pa vpliva centralna lega celjske regije, ki omogoča stroškovno ter učinkovito izvajanje storitev po vsej Sloveniji.
Na področju inovativnosti Tomaž Rifelj izpostavlja tehnologijo čistega in učinkovitega izgorevanja lesne biomase »Clean Efficiency 2.0« v ogrevalnih sistemih KWB. »Tehnologija omogoča izredno nizke emisije prašnih delcev pod mejo 2,5mg/Nm3 ter z uporabo dodatnega čistilnega sistema v obliki elektrostatičnega filtra pod 1 mg/Nm3. Za primerjavo: trenutna mejna vrednost po uredbi je 40mg/Nm3,« nam je pojasnil.
Rast povpraševanja po energetskih rešitvah po besedah direktorja družbe KWB Tomaža Riflja beležijo že od konca lanskega leta.
Foto: Simon Koležnik
V zadnjem času v KWB tudi pospešeno vlagajo v digitalizacijo, tako poslovnih procesov kot tudi regulacijske platforme ogrevalnih sistemov. Rezultat tega je novi produkt pod imenom »Clee – energetski manager«. Inovativnost sistema »Clee« je, razlaga Rifelj, da združuje in upravlja različne proizvodne vire energije v objektu, kot so npr. termični solarni sistemi, ogrevalni sistemi, fotovoltaika, baterije in polnilne postaje za e-avto. »Ob tem na podlagi vremenske napovedi in uporabnikovih navad upravlja in optimizira energijske tokove, s ciljem maksimiranja solarnega donosa ter zmanjšanja porabe primarne energije v obliki lesne biomase ali električne energije, odvisno kateri ogrevalni sistem je vgrajen v objektu,« razlaga.
Izvoz savinjske regije je v prvih treh četrtletjih 2023 predstavljal 7,9 % celotnega izvoza Slovenije, uvoz pa 6,4 % celotnega uvoza Slovenije.
Pripravila Analitika GZS
V KWB kadre iščejo prek spletnih portalov, od ust do ust ter prek svojih komunikacijskih, internih kanalov. »Vsak posameznik, ki postane del naše ekipe, opravi tudi posebno izobraževanje, kjer zares dodobra spozna podjetje kot celoto, tehnologijo in naše izdelke. Nenehno strokovno usposabljanje in bogatenje znanja ljudi, ki gradijo našo ekipo, je za nas izrednega pomena,« pravi Tomaž Rifelj.
Podjetje Zagožen je s sončno elektrarno stopilo na pot razogljičenja
Eden pomembnejših ciljev podjetja Zagožen na področju trajnostnega razvoja je bila v zadnjih dveh letih postavitev sončne elektrarne na vse razpoložljive strešne površine tako matičnega podjetja Zagožen kot tudi hčerinskega podjetja Aplast. »S to investicijo smo stopili na pot razogljičenja. Na matičnem podjetju Zagožen smo z električno energijo postali 100-odstotno samooskrbni,« so nam pojasnili.
Ukrepe s področja trajnostnega razvoja izvajajo s svojo rešitvijo ECOdip – gre za posodo za globinsko zbiranje odpadkov. »Zagotavlja varnejše in prijetnejše okolje, zmanjšuje hrup in vonjave, hkrati pa spodbuja k ločevanju odpadkov ter recikliranju, s čimer se količina mešanih odpadkov zmanjšuje, zmanjšujejo pa se tudi izpusti CO2«, so nam razložili.
Na področju poslovanja jim leto 2023 ni postreglo s presežki zaradi posledic ohlajanja gospodarstva v Evropi. »Kljub temu naši načrti za prihodnost ostajajo visoki. Za letošnje leto imamo v načrtu nove razvojne in gradbene projekte,« pravijo. Ena izmed razvojnih rešitev, ki je že na voljo uporabnikom, je AQUAstay FireStop. To je izdelek, namenjen zajemu požarne vode. »Nova rešitev bo tako pomembno prispevala k ohranjanju in varovanju okolja,« razlagajo v podjetju Zagožen.