Shrani za kasnejše branje.
Cene plemenitih kovin so bile v 2024 na najvišjih vrhovih. Pri kmetijskih surovinah so neugodne vremenske razmere vplivale na rast cen kave in kakava. Cene fosilnih goriv so v povprečju nekoliko upadle: geopolitične napetosti so zvišale cene nafte, a je šibkejše svetovno povpraševanje le-te nekoliko znižalo proti koncu leta 2024. Špekulacije po izvolitvi novega predsednika ZDA so vplivale na rast cen svetovnih surovin ob koncu leta.
Darja Močnik, GZS, Analitika
Indeks cen surovin in energentov (Svetovna banka) se je v 2024 znižal za 2,8 % v primerjavi z letom 2023, in sicer tako v dolarjih kot v evrih, ker se povprečni menjalni tečaj ni pomembno spremenil. V zadnjem četrtletju 2024 se je indeks cen surovin in energentov za evrske kupce medletno zvišal za 1,3 % glede na predhodno četrtletje, na kar je imel vpliv šibak evro v primerjavi z ameriškim dolarjem (- 2,9 %).
Cene energetskih surovin so se v letu 2024 znižale za 5,2 % v primerjavi z letom 2023. Povprečna cena nafte brent (72 EUR na sodček) je bila najnižja v zadnjih treh letih, decembra 2024 pa se je znižala na okoli 70 EUR na sodček. Omenjeno pripisujemo šibkejšemu povpraševanju s Kitajske, začasni stabilizaciji razmer na Bližnjem vzhodu kot tudi rasti proizvodnje surove nafte v ZDA. Cene zemeljskega plina v Evropi so se v letu 2024 znižale za dobro šestino glede na leto 2023, vendar so se v zadnjem četrtletju povečale (decembra 2024 medletno za četrtino), saj je k rasti prispevalo večje povpraševanje po toplotni in električni energiji za ogrevanje, ob nižjih temperaturah v delu Evrope ter pričakovani prekinitvi dobav zemeljskega plina iz Rusije preko Ukrajine.
Cene neenergetskih surovin so se v letu 2024 zvišale za 1,9 % v primerjavi z letom 2023. Cene le-teh so se po večjem znižanju avgusta in septembra v naslednjih treh zaporednih mesecih zvišale, zlasti cene kmetijskih surovin za pripravo pijač. Cene kmetijskih surovin so se v letu 2024 zvišale za 4 % v primerjavi z letom 2023, konec leta 2024 pa so bile medletno višje za 15 %. Rast cen pijač je dosegla 64 %, kjer so bile prisotne visoke rasti v zadnjih dveh mesecih lanskega leta in so bile decembra 2024 medletno enkrat višje. Rast cen je bila prisotna še pri industrijskih surovinah (za 4,9 %). V 2024 so se znižale cene umetnih gnojil, in sicer za 24 % glede na leto 2023, a so bile v decembru medletno višje za dobrih 4 %. Cene kmetijskih poljščin so bile v 2024 nižje za 8 % v primerjavi z letom 2023, konec leta 2024 pa so bile cene leteh na podobni ravni kot decembra 2023. Med temi so se znižale cene maščob in olj za desetino in žitaric za 15 %. Decembra 2024 so bile medletno cene maščob že višje za 1 %, medtem ko so bile cene žitaric nižje za 7 %. Med kmetijskimi surovinami je izstopala 124-odstotna rast cen kakava, medtem ko je konec leta medletna rast znašala 155 %. To je bilo posledica hude suše in zmanjšanja proizvodnje v ključnih svetovnih proizvajalkah, Slonokoščeni obali in Gani. Visoko rast so zabeležile tudi cene kave (robusta +68 %, arabica +24 %) ob upadu proizvodnje v Braziliji in Vietnamu. Cena čaja je porasla za okoli 15 %, kokosovega in palmovega olja za okoli +40 % ob omejitvi ponudbe na Tajskem in povečanem uvozu iz Indije. Cene soje pa so se v 2024 znižale za 23 %, medtem ko so cene pšenice upadle za petino.
Cene kovin in materialov so v 2024 porasle za zmernih 5 % v primerjavi z letom 2023, medletno pa so bile decembra višje za 14 %. Med kovinami in rudami so v letu 2024 najvišjo rast beležile cene kositra, za šestino glede na leto 2023, in so bile decembra 2024 medletno višje za 22 %. Rast cen so beležile še cene bakra (+8 %), aluminija (+7 %), cinka (+5 %), medletno se je njihova rast cen decembra še pospešila (rast med 10 in 26 %). Znižale so se cene niklja (-22 %), železove rude (-9 %) in svinca (-3,1 %).
Cene plemenitih kovin, ki naraščajo zadnjega pol leta, so v 2024 porasle za 22 % (zlato za 23 %, srebro za 21 %, platina nižja za 1 %), medtem ko so bile konec leta 2024 medletno višje za 35 %.
5 ključnih podatkov za Slovenijo
-2,7 odstotne točke (nov. 2024-jan. 2025) – poslovna klima v Sloveniji
Gospodarska klima se je na 3-mesečni ravni nekoliko izboljšala (za 0,1 o. t.). Še v zadnjem četrtletju 2024 je poslabšanje glede na predhodno četrtletje znašalo 0,6 o.t. zaradi večjega padca poslovne klime v oktobru lani. Januarja letos je gospodarska klima nespremenjena in znaša -2,6 o.t. K izboljšanju gospodarske klime na četrtletni ravni je vplival porast zaupanja v trgovini na drobno (+9,3 o. t.), ob rasti prodaje v trgovini z živili ob višjih realnih razpoložljivih dohodkih gospodinjstev in v predelovalnih dejavnostih (+0,3 o. t.). Poslabšalo pa se je zaupanje med potrošniki (-1,3 o. t.), v gradbeništvu (-1 o. t) in v storitvenih dejavnostih (-0,3 o. t.).
-1,2 % (I-XI 24/I-XI 23) industrijska proizvodnja
V prvih enajstih mesecih leta 2024 je bil skupen obseg industrijske proizvodnje medletno za 1,2 % nižji, k čemur je prispevala zmerna rast (+1,2 %) v predelovalnih dejavnostih, ki sicer predstavljajo okoli 95 % celotne industrijske proizvodnje. Na industrijsko proizvodnjo je minimalno vplivala nižja proizvodnja v oskrbi z električno energijo (za 21,5 %) ter višja rast v rudarstvu (za 14,8 %). Kljub novembrskemu padcu proizvodnje v predelovalni dejavnosti se je v obdobju med septembrom in novembrom 2024 glede na predhodne tri mesece nadaljevala rast proizvodnje, ki je dosegla 2,2 %. Na letni ravni je proizvodnja v predelovalni dejavnosti novembra porasla šestič zapored in osmič v zadnjih desetih mesecih, kar deloma pojasni učinek nizke osnove iz lanskega 3. četrtletja, ko je bila proizvodnja prizadeta zaradi poplav.
+2,0 % (I-X 2024/I-X 2023) – prihodek storitvenih dejavnosti
V prvih desetih mesecih leta 2024 je bil obseg prodaje realno za 2,0 % večji kot v istem obdobju leta 2023. Rast v trgovini je znašala 2,5 %, v storitvenih dejavnostih pa 1,6 %. Obseg prodaje se je povečal v štirih od šestih skupin storitvenih dejavnosti, najbolj v poslovanju z nepremičninami (za 5,4 %). Rast prihodkov je bila zabeležena v IKT dejavnostih (5,2 %), predvsem v računalniškem programiranju (9,1 %), v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 3 %), predvsem v dejavnosti najema in zakupa (za četrtino), ter pisarniških in spremljajočih dejavnostih (za petino). Višja rast je bila zabeležena še v gostinstvu (3,4 %) in trgovini (2,5 %). Znižanje realnega prihodka je bilo zabeleženo v prometu in skladiščenju (-1,2 %), predvsem v kopenskem prometu (-0,5 %).
-10,1 % (I-XI 2024/I-XI 2023) – vrednost gradbenih del
Obseg opravljenih gradbenih del je v prvih enajstih mesecih leta 2024 upadel za desetino, pri čemer je bil novembra medletno nižji le še za 4 %, kar je najmanjši padec v zadnjih devetih mesecih. To je posledica zmanjšanja gradnje inženirskih objektov (-13,5 %), kar sovpada z medletnim znižanjem investicijske aktivnosti države, manjšo gradnjo stavb (-13 %), tako stanovanjskih (za petino manj) kot nestanovanjskih stavb (za desetino manj), ter manjšega obsega opravljenih specializiranih gradbenih del (-4,2 %), kjer je padec ublažila visoka novembrska rast (za šestino več).
+6,5 % (I-XI 2024/I-XI 2023) – povprečna bruto plača
Podatki o gibanju nominalnih bruto plač v Sloveniji kažejo, da je medletna rast novembrske plače, ki je bila izplačana decembra, dosegla 6,2 % (neto: +3,9 %). Za prvih enajst mesecev leta 2024 je povprečna bruto plača porasla za 6,5 % (neto +4 %). Zaostajanje rasti neto plač za rastjo bruto plač je posledica uvedbe obveznega dodatnega zdravstvenega prispevka in odsotnosti uskladitve dohodninske lestvice. Rast bruto plač je v zasebnem sektorju dosegla 7,5 %, kar je posledica pomanjkanja delovne sile in učinka uskladitve minimalne plače ter je presegala rast plač v javnem sektorju (+4,5 %). Rast zadnjih je bila nekoliko višja zaradi povečanja vrednosti plačnih razredov v juniju.
|
Povpr. bruto plača, 2024 |
Zasebni sektor |
Javni sektor |
Povpr. neto plača, 2024 |
|---|---|---|---|
|
2.357,81 EUR |
2.241,21 EUR |
2.614,19 EUR |
1.498,83 EUR |