Shrani za kasnejše branje.Glede na aprilske cene surovin Svetovna banka v preostanku letošnjega leta pričakuje podobno raven cen. V prvih letošnjih štirih mesecih se je večji padec cen že zgodil. V preostanku leta naj bi se cene energetskih surovin zvišale za dobra 2 %, cene ne-energetskih pa znižale za dobre 3 %, med njimi cene kmetijskih surovin za 2,2 %, cene industrijskih surovin pa zvišale za 1 %. Cene gnojil naj bi se znižale še za 9 %, kovin in mineralov za 5 %.
Darja Močnik, Analitika GZS
Cene svetovnih surovin so se v zadnjem času znižale zaradi nižje gospodarske rasti in strahu pred recesijo v razvitih gospodarstvih kot tudi zaradi zviševanja obrestnih mer. Gibanje posameznih cen svetovnih surovin se razlikuje glede na dostopnost in odziv na zmanjšano povpraševanje. Cene surovin naj bi ostale precej nad ravnmi pred invazijo na Ukrajino. Pričakovani porast povpraševanja iz Kitajske naj bi ublažil šibkejše povpraševanje razvitih držav in drugih držav v razvoju. Cene energetskih surovin naj bi se po napovedih svetovne banke v 2023 znižale za 26 % in ostale stabilne v letu 2024 (vse cene izražene v USD). Medletno so se cene energetskih surovin v prvih štirih mesecih letos znižale že za 23 %, kar pomeni, da se je pretežni del znižanja že zgodil, v preostanku leta pa naj bi cene ostale stabilne, z blagim dvigom v letu 2024, zaradi pritiskov na ponudbeni strani. Cena nafte Brent naj bi v povprečju znašala 84 USD na sodček v letu 2023 in 86 USD v letu 2024. Ponovno okrevanje Kitajske, prepoved uvoza ruske surove nafte in naftnih derivatov po morju ter dodatna zmanjšanja proizvodnje s strani OPEC+ vplivajo na dvig cene. Cene zemeljskega plina v Evropi so se letos močno znižale (medletno v prvih štirih mesecih letos za dobro polovico) kot posledica mile zime, kjer naj bi se v letu 2023 znižale za 53 %, a bodo ostale skoraj trikrat višje od povprečnih ravni, zabeleženih v letih 2015-19, kar bo obremenjevalo gospodinjstva in podjetja. Cene premoga naj bi se znižale za 42 % v letu 2023 in za 23 % v letu 2024. Cene gnojil naj bi se znižale za 37 % v letu 2023 v skladu s pričakovanimi padci cen plina in premoga (v prvih štirih mesecih letos so medletno nižje za 35 %). Morebitna zaostritev zahodnih sankcij bo še naprej spodbujala nestanovitnost cen.
Cene energetskih surovin so v prvih štirih mesecih letos medletno padle za 23 %, cene ne-energetskih za 13 %, kovin za 18 %.
Cene kmetijskih proizvodov naj bi se v 2023 znižale za 7 % (v prvih štirih mesecih letos so medletno nižje za 8,4 %) in še dodatno za 2 % v letu 2024. Cene hrane naj bi se v letu 2023 znižale za 8 % (v prvih štirih mesecih letos so medletno nižje za 7,8 %) in za 3 % v letu 2024, ob predpostavki, da bodo izvozi žit in oljnic iz Črnega morja ostali stabilni.
Cene industrijskih surovin naj bi se znižale za približno 6 % v letu 2023 zaradi šibkega globalnega industrijskega povpraševanja (v prvih štirih mesecih letos so medletno nižje za 13 %) in naj bi se v letu 2024 povečale za 2 %, ko bo povpraševanje na Kitajskem poraslo.
Cene kovin in mineralov naj bi se v letu 2023 znižale za 8 % (v prvih štirih mesecih letos so medletno nižje za 17,5 %) in še dodatne 3 % v letu 2024. Globalno povpraševanje v proizvodnji naj bi ostalo šibko, okrevanje Kitajske pa naj bi bilo usmerjeno predvsem v storitve. A na drugi strani naraščajoče javne naložbe, povpraševanje potrošnikov na Kitajskem, poleg močnega povpraševanja po azijski proizvodnji spodbuja rast cen kovin. Cene plemenitih kovin naj bi se povečale za 5,5 % v letu 2023 zaradi povečanega povpraševanja po varnih naložbah zaradi povečane negotovosti glede prihodnjih obetov rasti, trajajočih skrbi glede inflacije.
Foto: Depositphotos
Tveganja pri napovedih cen surovin so visoka, mednje spadajo predvsem tveganje slabše oskrbe z nafto od pričakovane, smer povpraševanja iz Kitajske in poostrene geopolitične napetosti. Vsekakor pa se znižanje cen svetovnih surovin še ne odraža bistveno v nižji inflaciji, ki je bila v aprilu v območju evra pri 7 %, v Sloveniji pa pri 9,2 % (HICP). Kljub zviševanju obrestnih mer centralnih bank se bo povprečna inflacija v območju evra le postopoma umirila. Iz 8,5 % v letu 2022 naj bi upadla na 5,6 % v letu 2023 in 2,7 % v letu 2024 (Focus Economics, maj 2023).
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Gospodarska klima v Sloveniji: -2,5 odstotne točke (apr. 2023)
Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je bila aprila letos (dosegla je -2,5 odstotne točke) za 1 o. t. nižja kot mesec prej in je upadla četrti zaporedni mesec. V primerjavi z aprilom 2022 je bila nižja za 6,9 odstotne točke. Na upad vrednosti na letni ravni je vplivalo vseh pet kazalnikov zaupanja: v predelovalnih dejavnostih (za 5,2 odstotne točke), med potrošniki (za 0,6 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,5 odstotne točke), v storitvenih dejavnostih in v gradbeništvu (vsak za 0,3 odstotne točke).
2. Industrijska proizvodnja: -3,2 % (I-II 23/I-II 22)
Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji se je v februarju močno zmanjšal (-3,7 %) glede na januar, predvsem zaradi zaustavitve delovanja TEŠ zaradi pomankanja lignita. V rudarstvu je bila proizvodnja v prvih dveh mesecih medletno nižja za 40 %, v oskrbi z električno energijo, plinom, paro za tretjino. V predelovalni dejavnosti je bil obseg proizvodnje v prvih dveh mesecih višji za 0,4 %, vendar je bila dinamika med področji zelo različna. Proizvodnja v visokotehnološki dejavnosti je bila za šestino višja, v srednje visoko in srednje nizko tehnološki dejavnosti je bila za 2 % nižja, v nizkotehnološki pa za 6 % nižja.
3. Blagovni izvoz: +27 % (I-III 23/I-III 22)
V prvem četrtletju je rast izvoza blaga Slovenije znašala 27 %, kar je bilo predvsem posledica visoke rasti izvoza v države nečlanice EU-27 (+69 %), predvsem v Švico, manj pa tudi kot posledica rasti v države EU-27 (+7,5 %). Rast uvoza je v tem obdobju znašala dobrih 11 % (iz držav nečlanic EU-27: +30 %, iz držav EU-27 +1 %). Visoko rast menjave blaga z državami nečlanicami EU (predvsem s Švico) lahko pripišemo rasti poslov oplemenitenja, ki je v prvem četrtletju letos predstavljala približno četrtino celotne vrednosti menjave. Od začetka leta 2021 je uvoz naraščal precej bolj kot izvoz, v drugi polovici prejšnjega leta pa se je ta trend začel obračati. Marca je bil peti zaporedni mesec, ko je izvoz medletno zrasel bolj kot uvoz, na kar je vplivala nižja rast zasebne potrošnje in nižje cene surovin in dela energentov. Prvič po januarju 2021 je marca medletno upadla vrednost uvoza iz držav članic EU-27 (za 9,1 %). Rast izvoza v te države je bila pri 2,5 % najnižja po februarju 2021.
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +7,5 % (I-II 23/I-II 22)
Obseg prodaje v storitvenih dejavnostih v prvih dveh mesecih letošnjega leta narašča. Tako se je skupni obseg prodaje v prvih dveh mesecih 2023 medletno povečal za 7,5 %. Najbolj je porasel v gostinstvu, in sicer za 21 %, kjer je bila izrazitejša rast (+130 %) v dejavnosti potovalnih agencij. V IKT dejavnostih se je obseg prodaje povečal za 10 %, predvsem zaradi višje rasti v dejavnosti v zvezi s filmi, video in zvočnimi zapisi (+43 %) in računalniškem programiranju (+16 %). V strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih je bil realni prihodek višji za 7 %. Znotraj teh dejavnosti je najbolj porasel v oglaševanju in raziskovanju trga (+22 %), v drugih raznovrstnih dejavnostih je bil prihodek višji za 10 %, v poslovanju z nepremičninam za 4 %. Le v prometu, skladiščenju je bil obseg prodaje nižji.
5. Prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv): -5,2 % (I-III 2023/I-III 2022)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno, brez motornih goriv, je bil v marcu na mesečni in na letni ravni znatno nižji (-9,7 %), kar je posledica večje usmeritve v trošenje storitev in večanje samooskrbe. V prvem četrtletju je bil prihodek v trgovini na drobno, brez motornih goriv, za 5,2 % nižji kot v istem obdobju lani. Če primerjamo ustvarjen prihodek v trgovini na drobno z motornimi gorivi, je bil nižji za 0,5 %. V trgovini z živili se je prihodek to obdobje zmanjšal za 6 %, v trgovini z neživili za 4,3 %. Realni prihodek od prodaje motornih vozil in popravil je bil višji za 14 %.
6. Prenočitve turistov: +19,6 % (I-III 2023/I-III 2022)
V prvem četrtletju je bilo število prenočitev medletno višje za 15,2 %. Od tega je bilo pri domačih turistih nižje za 10 % in pri tujih višje za 45 %. V primerjavi s prvim četrtletjem 2019 je bilo število prenočitev v prvem četrtletju nižje za 6,3 % (domačih za 4,4 % manj, tujih za 7,7 % manj). Število prenočitev turistov iz Hrvaške se je v prvem četrtletju letos medletno povečalo za 46 %, iz Italije za 110 %, iz Nemčije za 71 %, iz Avstrije za 60 %. Visoko rast v tem obdobju beležijo kampi (+31 %), hoteli (+19 %), počitniški domovi (+14 %), zasebne sobe in apartmaji (+5 %).
7. Vrednost gradbenih del: +21,1 % (I-II 23/II-I 22)
Vrednost gradbenih del se je v prvih dveh mesecih letos medletno zvišala realno za 21 % (nominalno za 35 %), od tega pri stavbah za 29 %, pri gradbeno inženirskih objektih za 23 % in pri specializiranih gradbenih delih za 13 %. Rast pri stanovanjskih stavbah (+47 %) je bila precej višja kot pri nestanovanjskih (+21 %). V 1. četrtletju je bilo v Sloveniji izdanih za 7 % manj gradbenih dovoljenj za stavbe (8 % manj, merjeno po površini), od tega za stanovanjske za 12 % (5 % manj po površini) in za nestanovanjske za 2 % manj (11 % manj po površini). Kljub temu je bilo načrtovanih za 5 % več stanovanj, in sicer predvsem pri večstanovanjskih stavbah (+27 %), v enostanovanjskih pa za 11 % manj.
8. Cene življenjskih potrebščin: +9,8 % (I-IV 2023/I-IV 2022)
Cene življenjskih potrebščin so bile aprila 2023 medletno višje za 9,4 % v primerjavi z aprilom 2022. Blago se je v enem letu podražilo za 10,1 % (blago dnevne porabe za 12 %, poltrajno blago za 7,6 %, trajno blago za 5,5 %) in storitve za 7,9 %. K visoki letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane, ki se je podražila za 15,8 %, električne energije (+33,5 %), cene storitev in izdelkov v skupinah stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj (+ 10,2 %), rekreacija in kultura (+ 7,5 %), storitve restavracij in hotelov (+9,6 %), storitev in izdelkov v zdravstvu (+ 10,1 %), oblačila in obutve (+ 8,3 %). Osnovna inflacija (rast cen z izločenim vplivom cen energentov, hrane in brezalkoholnih pijač) je aprila medletno znašala 8 % in se ne znižuje.
9. Število delovno aktivnih: +1,8 % (I-II 23/I-II 22)
Število delovno aktivnih se je februarja na letni ravni povečalo za 1,8 % na 928.900 oseb. Na letni ravni se je število delovno aktivnih v gradbeništvu povečalo za 6,1 %, v predelovalnih dejavnostih za 1,1 %, kjer pa je bil februarja na mesečni ravni zaznan upad le-teh. Mesečna stopnja anketne brezposelnosti je bila marca 2023 3,2-odstotna, enako kot februarja in za 1 odstotno točko nižja kot marca lani. Še naprej se znižuje število brezposelnih, saj je bilo ob koncu aprila letos registriranih 49 tisoč brezposelnih, kar pomeni najnižjo brezposelnost v Sloveniji po letu 1990. Brezposelnih je bilo za 16,3 % manj kot v lanskem aprilu.
10. Povprečna bruto plača: +11,1 % (I-II 23/I-II 22)
Povprečna bruto plača za prva dva meseca je znašala 2.139 EUR in je bila medletno višja za 11,1 %, neto plača (1.395 EUR) pa za 12,7 %. K rasti je pomembno prispevala uskladitev minimalne plače (+12,0 %), delno tudi uskladitve plač z inflacijo (odvisno od dejavnosti in podjetij). V zasebnem sektorju je bila povprečna bruto plača v enakem obdobju višja za 11,8 %, v javnem sektorju za 9,7 %. Najvišjo rast so beležili v gostinstvu (+14,2 %), kmetijstvu in gozdarstvu (14,4 %), rudarstvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+13,4 %).