Shrani za kasnejše branje.
V letu 2024 se pričakuje, da bo svetovna gospodarska rast podpovprečna, kar praviloma pomeni skromno rast povpraševanja po surovinah in s tem nizko rast cen surovin. A presenečenja (slabša dobavljivost, vremenske razmere, najava velikega infrastrukturnega programa na Kitajskem) bi lahko vplivala na ponovno višjo rast cen surovin.
Darja Močnik, Analitika GZS
Decembra 2023 so bile cene energetskih surovin medletno nižje za 24 % v USD, v EUR pa za 26,2 %, saj se je evro proti dolarju okrepil za 3 %. Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte Brent v enem letu znižala za 6,5 %, cena južnoafriškega premoga je upadla za polovico, cena zemeljskega plina v Evropi pa je bila nižja za 69 %. Povprečna dolarska cena nafte Brent je decembra 2023 znašala 77,9 USD in zemeljskega plina okoli 30 EUR/MWh. V prvem polletju 2024 naj bi dolarska cena nafte Brent dosegla povprečno 82 USD za sodček (napovedi povzete po Consensus Economics), saj naj bi nenehne napetosti na Bližnjem vzhodu, skupaj s pozitivnimi gospodarskimi podatki ter valovi hladnega vremena v ZDA, ki zmanjšujejo zaloge na ameriškem trgu, dodatno pripomogli k rasti cen nafte.
Cene ne-energetskih surovin so decembra 2023 medletno upadle za 5,2 % v USD in za 7,9 % v EUR. Cene navadnih kovin so se decembra zviševale že drugi mesec zapored. Po eni strani so nekatere cene kovin že odražale rast v kitajski industriji (kjer se je izboljšal PMI na Kitajskem na 50,8), po drugi strani pa je industrijska dejavnost zunaj Kitajske ostala šibka (globalni PMI decembra 49,3). Tako so se v enem letu decembra cene navadnih kovin znižale za 5,2 %. Cene aluminija so se decembra 2023 po treh zaporednih mesecih rasti znižale na 2.182 USD za tono. Medletno so bile nižje za 9,1 %, v prvem polletju letos pa naj bi se okrepile na 2.250 USD na tono. Evropa je odvisna od uvoza aluminija, bližnja ponudba pa je omejena. Motnje v ladijskem prometu prihajajo v času, ko je zahodnoevropska proizvodnja aluminija najnižja v tem stoletju, kar lahko dvigne cene. Povprečne mesečne cene bakra so se decembra zvišale že drugi mesec zapored na 8.400 USD na tono, saj so zaloge na LME drug zaporedni mesec upadle. V prvem polletju letos naj bi povprečna cena znašala 8.340 USD na tono. Cene svinca so decembra padle za 7,4 % v primerjavi s predhodnim mesecem na 2.027 dolarja na tono, saj so poročila industrije o slabši prodaji električnih vozil decembra vplivala na cene. Medletno so cene nižje za 8,6 %, a se za prvo polletje letos napoveduje ceno 2.091 USD na tono. Cene niklja so nadaljevale padajočo pot in decembra padle že osmi mesec zapored na 16.461 USD na tono, saj so se povečale zaloge. Cena je bila medletno nižja za 43,1 %. V prvem polletju se pričakuje rast cene na 16.793 USD na tono. Cene cinka, ki so se decembra 2023 znižale na 2.502 USD na tono, so medletno nižje za petino ter bodo na podobni ravni ostale v prvem polletju letos (2.524 USD na tono). Cene železove rude so decembra zrasle že drugi mesec zapored na 137 USD na tono, saj so podprte s pričakovanji o spodbudah kitajske vlade in obnavljanju zalog pred sezonskim povečanjem povpraševanja. Decembrska cena je bila medletno višja za 22,5 %, vendar se pričakuje znižanje na 122 USD na tono v 1. polletju letos.
Zaradi motenj v ladijskem prometu v času, ko je zahodnoevropska proizvodnja aluminija najnižja v tem stoletju, lahko pride do dviga cen omenjene surovine.
Cene kmetijskih surovin so decembra 2023 v letu dni, v dolarskih cenah, upadle za 2,4 %, hrane za 7,4 %, maščobe in olja za 13,7 %, žitaric za 14,8 %, medtem ko so cene pijače višje za 24,7 % predvsem zaradi visoke rast v zadnjih dveh mesecih leta 2023. Cene pšenice so bile medletno nižje za četrtino, kave arabica za 5 %. Povečano sajenje žitaric in soje ter ugodno vreme dvigujejo pričakovanja o rekordni proizvodnji v letih 2024–25 po dobrem letu 2023.
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Poslovna klima v Sloveniji: -3,8 odstotne točke (nov. 2023 do jan. 2024)
Vrednost kazalnika gospodarske klime v Sloveniji je bila v obdobju od novembra lani do januarja letos za 1,7 o. t. višja kot v predhodnem tromesečju (dosegla je -3,8 odstotne točke). V primerjavi z enakim tromesečjem predhodnega leta je bila vrednost kazalnika gospodarska klima nižja za 2,9 odstotne točke. Znižanje na letni ravni je bilo posledica znižanja kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno (za 8,7 o.t.), v gradbeništvu (za 7 o.t.), v storitvenih dejavnostih (za 5,7 o. t.), v predelovalnih dejavnostih (za 3,3 o.t.), na rast pa je vplivalo zaupanje med potrošniki (za 4 o. t.).
2. Industrijska proizvodnja: -4,4 % (I-XI 23/I-XI 22)
V prvih enajstih mesecih 2023 je bila industrijska proizvodnja nižja za 4,4 %, od tega je bila v predelovalnih dejavnostih nižja za 3,2 %, v rudarstvu za 17 % in v energetiki za 31,4 %. Merjeno po tehnološki zahtevnosti je proizvodnja porasla v visoko-tehnološko zahtevni proizvodnji za 5,7 %, ostale tehnološko manj zahtevne proizvodnje pa so beležile znižanje proizvodnje, kjer je bil največji upad proizvodnje pri nizko tehnološko zahtevnih proizvodih (-6,7 %). Nominalni prihodek v industriji je bil v prvih enajstih mesecih 2023 medletno nižji za 0,1 %, vrednost zalog pa je bila višja za 14,5 %.
3. Blagovni izvoz: -2,7% (I-XI 23/I-XI 22)
Izvoz blaga se je po podatkih Banke Slovenije v prvih enajstih mesecih 2023 medletno zmanjšal za 1,1 mrd EUR (-2,7 %), pri čemer pa je bil novembrski padec (-7,2 %) spet nekoliko izrazitejši. Za 3,5 mrd EUR se je zmanjšal uvoz blaga (-8,4 %). Na mesečni ravni se je zmanjšal že deveti mesec zapored. V prvih enajstih mesecih 2023 je bil zabeležen presežek v blagovni menjavi (+591 mio EUR), ki je prešel iz primanjkljaja v 2022 (-1,8 mrd EUR). Pri storitveni menjavi Slovenija beleži presežek v višini 3,5 mrd EUR (+ 7,8 % več kot v enakem obdobju leta 2022). Rast izvoza storitev (+6,2 %) je nekoliko prehitevala rast uvoza storitev (+5,5 %), kar je pripomoglo k izboljšanju bilance storitvene menjave. V prvih enajstih mesecih 2023 je bil zabeležen presežek v blagovni menjavi (+591 mio EUR), ki je prešel iz primanjkljaja v 2022 (-1,8 mrd EUR).
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: +8,4 % (I-XI 2023/I-XI 2022)
V prvih enajstih mesecih so se nominalni prihodki od prodaje v storitvenih dejavnostih v Sloveniji povečali za 8,5 %. Visoka rast prihodkov je zabeležena v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+20,7 %), gostinstvu (+19,1 %), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+12,91 %), poslovanju z nepremičninami (+12,5 %) in IKT dejavnostih (+7,9 %). V drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih so z rastjo prihodkov izstopale zlasti potovalne agencije in ostale s potovanji povezane dejavnosti (+64,6 %) ter dejavnosti dajanja v najem in zakup (+35,2 %). Najnižja rast je bila zabeležena v prometu in skladiščenju (+0,5 %).
5. Prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv): -4,1 % (2023/2022)
Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno, vključeno s prodajo motornih goriv, se je v 2023 znižal za 11,5 % v primerjavi z letom 2022, kjer se je prihodek najbolj znižal v tretjem četrtletju. Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv je bil nižji za 4,1 %. V trgovini z neživili se je prihodek zmanjšal za 5 % (predvsem v trgovini z računalniškimi napravami, pohištvom in gradbenim materialom, gospodinjskimi napravami), v trgovini z živili pa je nižji za 2,9 %, a se prodaja tudi v drugem polletju lani postopno izboljšuje. Realni prihodek od prodaje motornih vozil in popravil je bil v tem obdobju višji za 15,4 %.
6. Prenočitve turistov: +3,5 % (2023/2022)
V letu 2023 je bilo zabeleženih za 17 % manj domačih prenočitev in za 14,7 % več prenočitev tujih turistov v primerjavi z letom 2022. Skupno je bilo v 2023 za 3,5 % več prenočitev (16,1 mio EUR) kot v predhodnem letu. Največji porast prenočitev je bil zabeležen v zasebnih sobah in apartmajih (+6,7 %), v hotelih (+ 5,3 %) ter v apartmajskih naseljih (+2,9 %), medtem ko jih je bilo v kampih za 4,4 % manj predvsem zaradi slabih vremenskih pogojev in avgustovske ujme. V letu 2023 je Slovenijo obiskalo skoraj 6,2 milijona turistov, kar je bilo za 5,5 % več kot leto prej, rast pa je izvirala zgolj iz naslova tujih turistov.
7. Vrednost gradbenih del: +19,9 % (I-XI 2023/I-XI 2022)
Vrednost gradbenih del v Sloveniji je bila v prvih enajstih mesecih 2023 realno višja za petino (nominalno za 27 %). Med temi so najvišjo rast gradbenih del zabeležili v specialnih gradbenih delih (realna rast +32 %, nominalna +42 %), kjer je bila rast intenzivnejša v prvem polletju. Visoko rast gradbenih del je zabeležila gradnja inženirskih objektov (realno +21 %; nominalno +28 %) ob večji rasti javnih investicij. Rast gradnje stavb se umirja in je zabeležila realno rast za dobro desetino (nominalno -1 %), pri čemer je pretežno porasla v kategoriji gradnje nestanovanjskih stavb (realno: +22 %). Pri gradnji stanovanjskih stavb je bil zabeležen zmeren padec (realno: -5 %) predvsem od julija 2023 naprej.
8. Cene življenjskih potrebščin: +7,4 % (2023/2022)
V enem letu so se decembra 2023 cene življenjskih potrebščin zvišale za 4,2 % (decembra 2022 je letna rast znašala 10,3 %). Blago dnevne porabe se je v enem letu podražilo za 4,5 %, poltrajno blago za 2,1 %, trajno blago pocenilo za 0,3 % in storitve podražile za 6 %. K letni inflaciji so največ, 0,8 o. t., prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se podražile za 4,6 % (med njimi najbolj oljčno olje, riž, sveže sadje, kakav, mineralna voda, sadni sokovi), podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 6,3 %), alkoholne pijače in tobak (za 9,4 %), zdravstvo (za 8,5 %), restavracije in hoteli (za 7,9 %). Povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin je bila v 2023 za 7,4 % višja v primerjavi z letom 2022.
9. Število delovno aktivnih: +1,3 % (I-XI 2023/I-XI 2022)
Število delovno aktivnih oseb v Sloveniji se v novembru ni pomembno spremenilo, poraslo je za 900 oseb oz. za 0,1 %, na 938.455 oseb. Število delovno aktivnih v Sloveniji je v enem letu poraslo za 0,8 % oz. za 7.280 oseb. V tem obdobju se je število delovno aktivnih najbolj povečalo pri pravnih osebah (+5.760 oseb) ter število samostojnih podjetnikov posameznikov (+3.170 oseb), medtem ko se je število zaposlenih pri fizičnih osebah zmanjšalo za tisoč oseb, pri kmetih za 556 oseb. Po dejavnostih se je število delovno aktivnih najbolj povečalo v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+1.700 oseb), IKT (+1.660 oseb; ob registraciji večjega podjetja iz predelovalne dejavnosti), zdravstvu in socialnem varstvu (+1.665).
10. Povprečna bruto plača: +9,8 % (I-XI 2023/I-XI 2022)
Povprečna bruto plača za mesec november (izplačana v decembru) je bila v Sloveniji medletno višja za 8,1 %, v primerjavi s predhodnim mesecem pa višja za 9,8 % zaradi izrednih izplačil (13. plača in božičnica). Povprečna mesečna bruto plača se je v prvih enajstih mesecih v zasebnem sektorju zvišala za 9,6 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022. V javnem sektorju je bila nominalno višja za 10,3 %. Povprečna bruto plača je v prvih enajstih mesecih letos znašala 2.209 EUR bruto oz. 1480 EUR neto.