Shrani za kasnejše branje.
V marcu 1994 je vrata odprl Dom gospodarstva, nova poslovna stavba Gospodarske zbornice Slovenije. Predstavljala je arhitekturni mejnik in presežek, že 25 let pa simbolizira stičišče inovativnosti, razvoja in rasti slovenskega gospodarstva.
Ester Fidel; Služba za korporativno komuniciranje GZS; foto: arhiv GZS
»Nova poslovna stavba pomeni za Gospodarsko zbornico Slovenije mnogo več kot le nove prostore, preselitev z različnih naslovov in združitev na eni lokaciji. Nova stavba simbolizira smisel našega delovanja, združevanje ustvarjalnosti in povezovanje za učinkovitejše nastopanje na globalnem trgu, podporo domačemu gospodarstvu ter racionalnost in odličnost v poslovanju,« je v zborniku ob odprtju Doma gospodarstva leta 1999 zapisal takratni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) mag. Jožko Čuk.
Foto: Tadej Kreft
GZS je pred tem delovala v Ljubljani na sedmih različnih lokacijah in ideja o novi poslovni stavbi je zorela nekaj let. V letu 1996 pa je bil objavljen javni natečaj. To je bila ena prvih večjih javnih stavb, katere rešitev je bila pridobljena na natečaju. Tako je Dom gospodarstva na svojstven način simboliziral gospodarsko okrevanje po krizi, ki jo je ob osamosvojitvi Slovenije povzročila izguba nekdaj skupnega jugoslovanskega trga.
Med 19 prispelimi elaborati je komisijo najbolj prepričala zasnova stavbe, ki jo je pripravil arhitekturni biro Sadar in Vuga arhitekti d.o.o. Stavba je bila končana v manj kot treh letih. V marcu 1999 se GZS preseli z različnih dotedanjih lokacij v sodobno, funkcionalno stavbo s skoraj 19.000 m² uporabne površine.
Arhitekturne rešitve so izžarevale inovativnost, smelost in odprtost, stavba pa še danes prepriča strokovno javnost.
Z odprto zasnovano arhitekturo in svežimi rešitvami mladih arhitektov je že ob odprtju vzbujala veliko pozornost. Rešitve, ki »so presegale tradicijo domače arhitekturne šole«, so izžarevale inovativnost pa tudi smelost in odprtost. Dom gospodarstva je v splošni javnosti dobil ime Esmeralda po glavni junakinji takrat priljubljene mehiške nanizanke. Ime je navdahnila steklena zelenkasta fasada s prosojnim leskom. Kot proti pol impozantnosti stavbe pričarajo vtis igrivosti razgibano »zložena« nadstropja, ki asocirajo na otrokovo ustvarjalno igro s kockami.
Avtorji so osrednji prostor stavbe zasnovali kot »vertikalno dvorano«, ki se je z ambienti na različnih nivojih razvila po višini prednjega dela stavbe z Info centrom, dvoranami in učilnicami, knjižnico in galerijo, in predstavljala prostore za sprejeme, srečevanja pred dogodki ali ob odmorih. Ta vertikalna dvorana je povezovala vsa nadstropja tako, da je omogočala odprtost dogajanja in opazovanja v višjih in nižjih nadstropjih.
Stavba tudi v tretjem desetletju še vedno vzbuja spoštovanje in priznanja strokovne javnosti. Tako je v letu 2021 prejela prvič podeljeno nagrado Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) – patinasti svinčnik. S to nagrado ZAPS izpostavlja mejnike v naši arhitekturni zgodovini, zlasti pa trajnostno vrlino arhitekture. »Lahko bi rekli, da je projekt stavbe Gospodarske zbornice Slovenije prvi znanilec nove vloge slovenske arhitekture v okviru Evropske skupnosti,« je žirija zapisala v utemeljitvi.
V četrt stoletja so se zvrstile tudi nekatere prilagoditve in dopolnitve Doma gospodarstva. Tako so drogovi z zastavami članic Evropske unije od leta 2003 opomnik pomembnega mejnika, ko je Slovenija postala polnopravna članica EU. Težnja po povečanju komunikacije v stavbi je na primer botrovala tudi spremembam recepcije v pritličju stavbe, neuporabljena letna terasa in premalo izkoriščena Slovenska soba sta postali Poslovna oaza, nov tip poslovnega prostora. To je neke vrste steklen panoramski vrt na vrhu stavbe, namenjen poslovnim srečanjem v drugačnem okolju, z rastlinjem in panoramskim pogledom na središče Ljubljane.
Dom gospodarstva tudi danes ostaja stičišče inovacij, napredka, mednarodne odprtosti in poslovne odličnosti gospodarstva.
Zasnova stavbe je bila usklajena z obsegom in načinom delovanja GZS v obdobju obveznega članstva. Takrat je GZS imela več kot 60 tisoč članov. Konec leta 2006 je ukinitev obveznega članstva drastično spremenila tako obseg kot način njenega delovanja. Tako je tudi stavba posledično postala prevelika in predraga. Po večletnem iskanju ustreznih rešitev je Dom gospodarstva ostal v lasti GZS, pod isto streho pa je še nekaj drugih gospodarskih asociacij.
Dom gospodarstva tudi danes upravičeno nosi svoje ime, saj je stičišče znanja, dobrih praks, inovacij, napredka, mednarodne odprtosti in poslovne odličnosti slovenskega gospodarstva. To je okolje, v katerem GZS kot reprezentativna in najvplivnejša povezava gospodarstva v Sloveniji usmerja svoje aktivnosti in storitve v podporo podjetjem za izboljšanje poslovnega okolja na nacionalni, regijski in tudi mednarodni ravni.
