Shrani za kasnejše branje.
Čas je, da tudi v Sloveniji skupaj naredimo korak naprej v razvoju in izobraževanju na področju tehnologije čistih prostorov, so se strinjali udeleženci strokovnega posveta, ki ga je organiziralo Slovensko združenje za tehnologijo čistih prostorov (SCS) v okviru Podjetniško-trgovske zbornice pri GZS.
Maruša Boh, GZS, Korporativno komuniciranje
Posvet, ki je prvi dogodek na tem področju na tako visoki ravni pri nas, je na GZS zbral več kot 120 predstavnikov gospodarstva, znanosti, zdravstva in državnih ustanov. Pod delovnim naslovom »Vzpostavitev celovitega ekosistema znanja za čiste prostore v Sloveniji« so razpravljali o gospodarskem pomenu tehnologije čistih prostorov, strateških priložnostih panoge, kadrovskih razmerah, izobraževanju prihodnosti ter o inovacijah in regulativi.
Izpostavili so nujne korake za uresničitev obsežnih investicijskih načrtov gospodarstva ter priložnosti za nadaljnji razvoj tehnologije čistih prostorov v Sloveniji. Ključni izziv ostaja zagotavljanje specifičnih znanj in dostop do njih v okviru formalnega izobraževanja. Priložnosti se odpirajo predvsem v farmaciji, biotehnologiji in zdravstvu, kjer mednarodna podjetja v Sloveniji načrtujejo projekte v vrednosti več kot dveh milijard evrov. Ti bodo zahtevali več strokovnjakov, kot jih je trenutno na voljo, zato je nujno tesnejše sodelovanje med gospodarstvom, znanostjo, izobraževanjem in državo. Udeleženci so kot cilj izpostavili povezovanje in dolgoročno partnerstvo, na dogodku pa so podpisali tudi zavezo o sodelovanju med SCS in SZE – Slovenskim združenjem za energetiko.
Strateški pomen in podpora države
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila pomen tehnologije čistih prostorov za slovensko gospodarstvo in njen potencial za spodbujanje ter ohranjanje razvojnih naložb v vrsti industrij in panog v Sloveniji. »Upamo, da bo vloga te tehnologije ustrezno prepoznana tudi na ravni države ter da bomo skupaj uspeli narediti potrebne korake k vzpostavitvi primernega podpornega okolja tako za njen nadaljnji razvoj kot tudi za razvoj izobraževanja s tega področja. Le tako bomo lahko zagotovili dovolj visoko usposobljenih kadrov, ki bodo lahko zasedli novo ustvarjena, kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.«
Potrebujemo ustrezno podporno okolje, da bo razvoj čistih prostorov in izobraževanja sledil potrebam gospodarstva.
Dodala je, da tudi nova strategija Evropske komisije, katere cilj je do leta 2030 uveljaviti Evropo kot vodilno regijo na področju znanosti o življenju, poudarja pomen prebojnih tehnologij in visoke kakovosti »v sektorju znanosti o življenju, kjer imajo čisti prostori pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti, kakovosti in skladnosti v proizvodnji zdravil, medicinske opreme in biotehnologije.«
Na dogodku so podpisali zavezo o sodelovanju med Slovenskim združenjem za tehnologijo čistih prostorov in SZE – Slovenskim združenjem za energetiko. Foto: Tadej Kreft
Kot predstavnik države je udeležence nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Urban Kodrič. Poudaril je, da nova visokošolska zakonodaja prinaša več sredstev in večjo avtonomijo univerzam, s čimer bodo lažje sledile hitrim spremembam in potrebam gospodarstva. »Gradimo nove fakultete in vlagamo v sodobno raziskovalno infrastrukturo. Z reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v družbo 5.0 pa pripravljamo izobraževanje na prihodnost, da bodo znanja in kompetence strokovnjakov bolje usklajena s trgom dela in potrebami skupnosti.«
Gospodarski potencial in kadrovski izzivi
Udeleženci so opozorili na veliko pomanjkanje strokovnjakov, predvsem specifičnih znanj, ki jih formalno izobraževanje ne pokriva. SCS zato predlaga uvedbo novih izobraževalnih programov in modulov.
Predsednica SCS mag. Nataša Štirn kot spodbudno izpostavlja, da imamo v Sloveniji prve temelje za sistematično in mednarodno priznano usposabljanje na področju čistih prostorov. Eden ključnih korakov je pridobitev prve mednarodne akreditacije za program Cleanroom PASS, ki jo je pridobil SCS. »Ta bo slovenskim strokovnjakom omogočila, da mednarodno priznane certifikate pridobijo doma, kar je pomembno za konkurenčnost podjetij in odpiranje novih delovnih mest visoke dodane vrednosti. Na osnovi akreditacije pa lahko SCS razvije še druge programe in postane eden od nosilcev nacionalnega sistema izobraževanja in certificiranja,« je dodala.
Hasim Solmaz, predsednik Mednarodne konfederacije društev za kontrolo kontaminacije (ICCCS), ki podeljuje akreditacije za program Cleanroom PASS, je pohvalil prizadevanja SCS in poudaril njihovo mednarodno prepoznavnost: »Slovensko združenje za tehnologijo čistih prostorov ima vse bolj vidno vlogo na hitro rastočem globalnem trgu. Z združitvijo moči v okviru ICCCS lahko izzive spremenimo v priložnosti in skupaj oblikujemo prihodnje standarde. Slovenija lahko marsikaj ponudi mednarodni skupnosti, obenem pa veliko pridobi od sodelovanja z njo.«
Cilj je vzpostavitev kompetenčnega centra za čiste prostore
Razprava o prihodnosti tehnologij in regulativnem okvirju za čiste prostore je pokazala, da je največji potencial v povezovanju tehnologije, regulative in prakse. Razpravljavci so poudarili, da morajo vsi, ki sodelujejo pri načrtovanju, montaži ali vzdrževanju opreme čistih prostorov, poznati osnovna pravila njihovega delovanja. Za primerno usposabljanje so potrebni laboratoriji, standardizirano izobraževanje in jasna dokazila o kompetencah. SCS bo zato spodbujal vzpostavitev kompetenčnega centra za čiste prostore, ki bi postal nacionalna platforma za razvoj in povezovanje, saj bo le z multidisciplinarnostjo mogoče zgraditi trajnosten in mednarodno prepoznaven ekosistem na tem področju.
Velik gospodarski in razvojni pomen tehnologije čistih prostorov
Tehnologija čistih prostorov je mlada in razvijajoča se multidisciplinarna veda, a hkrati gospodarsko področje s pomembnim vplivom. Ocenjuje se, da predstavlja od 4 do 6 % BDP Slovenije in pri nas zaposluje več deset tisoč ljudi. Ta panoga je izredno raznolika – z vidika uporabnikov zajema farmacijo, zdravstvo, elektroniko, obrambo in raziskave, z vidika dobaviteljev pa vključuje tudi industrijo, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo opreme za čiste prostore, njihovo montažo in vzdrževanjem.