Shrani za kasnejše branje.
Na v avgustovskih poplavah najbolj prizadetih območjih se kopičijo velike količine gradbenih odpadkov – od opeke in keramike do betona in asfalta. Med njimi so lahko tudi nevarni ali kontaminirani materiali, zato je tako pri njihovem zbiranju kot morebitni ponovni uporabi oziroma predelavi nujna izjemna previdnost, svari direktor GZS-Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala mag. Gregor Ficko.
Mateja Jordan
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo poudarjajo, da je različne gradbene materiale treba zbirati ločeno, zato so občine že pozvali, naj zagotovijo ustrezne začasne odlagalne površine. Z ustreznimi predelovalci gradbenih odpadkov pa se dogovarjajo za njihov prevzem in nadaljnjo obdelavo. Podjetij z bogatimi izkušnjami predelovanja tovrstnih odpadkov je v Sloveniji veliko, med njimi je tudi podjetje Slemenšek s sedežem v Ravnah na Koroškem.
Opeko, beton, zdrobljen asfalt, gramoz in pesek, ki jim voda ni spremenila lastnosti, je mogoče ponovno uporabiti na drug način.
V predelavo manj kot 10 odstotkov gradbenih materialov
Gregor Ficko, direktor Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri GZS, opozarja na možno nevarnost kontaminacije različnih, tudi gradbenih odpadnih materialov, nastalih ob poplavah. »Voda je s seboj prinesla veliko umazanije, od fekalnih do različnih industrijskih odpadkov, zato je pri ponovni uporabi in predelavi nujna izredna previdnost. Če to odmislimo, pa je možno ponovno uporabljati vse gradbene materiale, ki niso zakonsko sporni,« pojasnjuje in ob tem še posebej opozarja na salonitne odpadke oziroma elemente, ki vsebujejo azbest.
Ta material v aktualni situaciji predstavlja še večjo nevarnost kot sicer, ker so se v ujmi stavbe rušile nekontrolirano, voda pa je z vso silo odnašala vse, kar ji je prišlo na pot, opozarja Ficko. »Dolgo bo trajalo, da se bo ugotovilo, kje še ležijo takšni odpadki, da se bo območje očistilo ter odpadke sortiralo in odpeljalo na deponijo,« domneva. »Opeke, beton, zdrobljen asfalt, gramoz in pesek, katerih lastnosti voda ni spremenila, pa je mogoče ponovno vgrajevati oz. uporabljati na kakršenkoli drug način.«
Slovenija nekaj izkušenj z uporabo materialov, nastalih ob poplavah, že ima, zato Ficko verjame, da bodo strokovnjaki z izločanjem nevarnih materialov tudi občanom znali pravilno svetovati. Ob tem pa vendarle opozarja na neke specifike, ki jih ima zadnja povodenj, tako kot vsaka naravna nesreča.
»Tehnologija gradnje je od zadnjih obsežnejših poplav v 90. letih precej napredovala, saj gradbena industrija razvija vedno nove komponente, ki poskušajo izničiti uničujoči vpliv vode; po drugi strani pa se veliko gradi iz gips sten, ki so absolutno neodporne na vodne vplive. Tako zdaj oškodovanci demontirajo cele stene, vključno z instalacijskimi vozli, ker so popolnoma neuporabne. Tehnologija gradnje je žal zavila v smer hitrega in poceni grajenja, kar se lahko v takih primerih izkaže kot zgrešeno,« razlaga Ficko.
Velika mera premisleka bo morala biti uporabljena pri uporabi materialov, ki so ostali po povodnji.
Materiali, ki so dovzetni za presuševanje, so načeloma še uporabni, upoštevati pa moramo še cel kup drugih vplivov, še opozarja. Tako recimo lahko vlaga v daljšem obdobju povzroči pojav plesni. »Veliko vprašanj je odprtih in materiali, ostali po tej katastrofi, bodo morali biti uporabljeni z veliko mero premisleka.«
Tudi kapacitet za predelavo odpadnih gradbenih materialov je po Fickovem v Sloveniji dovolj. »Kar nekaj je podjetij, ki imajo okoljevarstvena dovoljenja za predelavo, pa seveda tudi ustrezne stroje – drobilnice za drobljenje opečnih, betonskih in gramoznih materialov ter recikliranje asfaltov; kljub temu pa bo delež ponovno uporabljenih materialov najbrž zelo skromen, gotovo manj kot deset odstotkov,« ocenjuje strokovnjak.
Ločeno zbiranje gradbenih odpadkov je bistvenega pomena
Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so prizadetim občinam poslali dodatna opozorila v zvezi z ravnanjem z odpadki, nastalimi po nedavnih izrednih dogodkih. Posebno pozornost svetujejo zlasti pri odstranjevanju gradbenih odpadkov zaradi rušitev ali odstranjevanja poškodovanih stavbnih elementov na prizadetih območjih.
»Občinam smo predlagali, da na svojih območjih občanom, ki so že začeli s sanacijskim deli, omogočijo začasno predajanje nastalih gradbenih odpadkov na ustreznih utrjenih površinah, kjer bodo začasno odloženi do odvoza v ustrezne obrate za predelavo. Za zagotavljanje ustrezne predelave je ločeno zbiranje teh odpadkov bistvenega pomena,« poudarjajo na MOPE, zato so javne službe zaprosili, da skupaj z izvajalci zagotovijo čim bolj jasna navodila občanom, da gre za površine, kjer lahko oddajo nenevarne gradbene odpadke.
Med materiali, primernimi za ponovno uporabo ali predelavo, na MOPE uvrščajo beton, opeko, ploščice in keramiko ali njihove mešanice, bitumenske mešanice brez premogovega katrana, zemljino in kamenje ter druge izkopane materiale, tolčenec izpod železniških tirov in pragov, gradbene materiale na osnovi sadre ter mešane gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov. Pri vseh materialih je treba preveriti, da ne vsebujejo živega srebra, PCB ali drugih nevarnih snovi, še opozarjajo na ministrstvu.
Ločeno zbiranje odpadkov je bistvenega pomena za zagotavljanja ustrezne predelave.
Na MOPE se zavedajo, da bo v dani situaciji nastala večja količina gradbenih odpadkov, kot je običajno, zato preučujejo možnosti oziroma iščejo rešitve in se dogovarjajo z ustreznimi predelovalci gradbenih odpadkov za njihov prevzem in nadaljnjo obdelavo skladno s predpisi. »Določeni subjekti so s strani MOPE pridobili okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov, tudi gradbenih,« še pojasnjujejo na ministrstvu, kjer so doslej izdali okoli 200 dovoljenj za stacionarne lokacije in premične naprave. »MOPE je trenutno v fazi pridobivanja podatkov s strani občin, kje se nahajajo lokacije z gradbenimi odpadki in koliko odpadkov je na teh lokacijah. Ko bodo ti podatki znani, bomo lažje sprejeli odločitve glede teh odpadkov,« še navajajo.
Po poplavah je velika nevarnost kontaminacije različnih, tudi gradbenih odpadnih materialov.
Foto: arhiv SŠGZ
Pričakujejo poziv ministrstva in občin
Med podjetji, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za predelavo tovrstnih odpadkov, je tudi gradbeno podjetje Slemenšek iz Raven na Koroškem. »Skrb za okolje je postala pomemben del življenja modernega človeka in tega se zavedamo tudi mi,« poudarjajo v podjetju z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju predelovanja gradbenih odpadkov, večinoma z lastnih gradbišč.
Kot je povedala direktorica Polona Lačen Slemenšek izkušenj s predelavo gradbenega materiala po naravnih nesrečah sicer še nimajo. »Za zdaj pa niti z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, niti s katere od v ujmi prizadetih občin nismo prejeli poziva za sodelovanje pri odvozu in predelavi gradbenih odpadkov, nastalih v poplavah,« pravi Slemenškova in pričakuje, da jih bodo pozvali v kratkem, saj na območju Železarne Ravne razpolagajo z moderno mehanizacijo in napravami, ki omogočajo celovito predelavo in separacijo gradbenih odpadkov.
»Nudimo prevzem gradbenih odpadkov vseh vrst, nevarne gradbene odpadke pa predajamo ustreznim pooblaščenim deponijam,« pojasnjuje direktorica podjetja Slemenšek. Njihovi drobilci omogočajo večkratno drobljenje in večplastno ločevanje s sprotnim samodejnim odstranjevanjem morebitnih ostankov jekla. Znaten delež predelave zajema tudi drobljenje velikih kosov gradbenih odpadkov s hidravličnim kladivom in kleščami, nameščenimi na bager. Gre zlasti za drobljenje večjih kosov pomešanih gradbenih odpadkov, kot je armiran beton, in kosov, katerih dimenzije presegajo sprejemne gabarite drobilca. Predelane gradbene odpadke je mogoče ponovno uporabiti v različne namene. »Prevladuje zlasti uporaba rečnega proda iz porečja Meže, drobljenih skal, betonskih ruševin in žlindre za nasipne agregate različnih frakcij,« še pravi Polona Lačen Slemenšek.