Shrani za kasnejše branje.Do novembra imajo delodajalci čas, da se prilagodijo spremembam na področju evidenc delovnega časa. Za kršitelje so predpisane visoke globe.
Barbara Perko
Sredi maja so začele veljati spremembe in dopolnitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravijo, da spremembe naslavljajo pomanjkljivosti in težave, ki so bile zaznane pri izvajanju zakona v praksi.
Delodajalci so bili že pred sprejetjem omenjenega zakona dolžni voditi evidence kot dnevno obveznost. Na ministrstvu so ob sprejetju zakona dejali, da dopolnjena zakonodaja podrobneje opredeljuje, katere dodatne elemente mora evidenca delovnega časa vsebovati.
Več administriranja, ne pa pozitivne spremembe
Gospodarska zbornica Slovenije je bila kot eden članov Ekonomsko socialnega sveta aktivno vpeta v dialog glede nove ureditve. »Nove regulative na tem področju si delodajalci nismo ne želeli ne potrebovali. V času uvajanja sodobnejših oblik dela smo kvečjemu pričakovali prilagodite novim zahtevam delojemalcev, ki bi nove oblike dela radi formalizirali,« pravi izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček.
Foto: Tadej Kreft
»Novi zakon ne prinaša nobene pozitivne spremembe, ampak samo več administriranja,« meni Gorenšček. Delodajalci so v postopku sprejemanja zakona opozarjali na več težav. Prvotno je bil predlog zakona zamišljen še veliko bolj omejevalno. Predvideval je namreč elektronsko evidenco zaposlenih skozi celoten delovni dan, vključno z elektronsko evidenco koriščenja odmora za malico. »Takšne evidence bi pomenile dodatno administriranje tudi pri vnašanju popravkov, saj bi se vse evidentiralo v centralni bazi podatkov. Delodajalcem je bil glavni cilj odprava te funkcije. Ko smo to dosegli, smo slavili uspeh, misleč, da bomo ostale zakonske nesmisle odpravili v podzakonskih aktih ali v kolektivnih pogodbah, kot je bilo predlagano v amandmajih na zakon, ki pa niso bili sprejeti,« izpostavi Gorenšček.
»V postopku sprejemanja zakona smo bili izigrani. Ekonomsko socialni svet je za ta zakon sprejel dva sklepa, drugi sklep o ureditvi odprtih vprašanj s podzakonskimi akti ni bil upoštevan.«
Sprva predvideli izjemo, nato so jo črtali
V času sprejemanja zakona je prišlo do zasuka glede izjem pri evidentiranju delovnega časa. Pristojni odbor Državnega zbora RS je namreč kot izjemo pri evidentiranju delovnega časa uvedel visokošolske učitelje in raziskovalce. Gospodarska zbornica je takrat opozorila, da razlike med zaposlenimi niso dopustne. »V gospodarstvu pričakujemo, da bo Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti določal enako obravnavo vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji,« je dejal Gorenšček. Zbornica je opozorila, da bi bilo diskriminatorno do vseh ostalih zaposlenih, če bi bili izjema le visokošolski učitelji in raziskovalci. Veliko je namreč takih zaposlenih, ki prav tako delajo na terenu in ob različnih urah – to je namreč bil argument za omenjeno izjemo. Izjema je bila kasneje v postopku črtana. Na ministrstvu za delo so takrat pojasnili, da lahko obveznost in vsebino beleženja delovnega časa drugače uredi področna zakonodaja.
Do novembra je treba izvesti prilagoditve
Delodajalci imajo zdaj do sredine novembra čas, da izvedejo ustrezne prilagoditve. »Pol leta je ustrezen čas za prilagoditev, ne vem pa, če je ustrezen čas za dodatne popravke zakona,« pravi Gorenšček. »V Državnem svetu RS smo se pridružili iniciativi visokega šolstva, ki vsekakor želi biti izjema. Mi trdimo, da bi morali prepoznati in kot izjemo obravnavati tudi nekatere dejavnosti v gospodarstvu,« pojasnjuje Gorenšček.
Foto: Depositphotos
»Člani so seveda nezadovoljni, saj nova ureditev postavlja nove zahteve, kršitev zakona pa lahko pomeni uvedbo elektronske evidence, ki je v zakonu predvidena za kršitelje,« odzive članov opiše Gorenšček. Podjetja morajo tako biti dodatno pazljiva, da se ne bi znašla v navzkrižju z zakonom.
Delodajalci opozarjajo na odprta vprašanja
Podjetja so na spremembe različno pripravljena. »V Big Bang smo že pred leti uvedli elektronsko beleženje prisotnosti zaposlenih v vseh naših poslovalnicah in drugih poslovnih enotah. Z rešitvijo imamo pozitivne izkušnje, saj je na eni strani izboljšala transparentnost do naših zaposlenih, na drugi strani pa veliko lažje vodimo tudi potrebne evidence, lažji in hitrejši je obračun plač, izboljšala pa se je tudi preglednost našega poslovanja,« pravijo v podjetju Big Bang. »Zakonodajne spremembe na področju beleženja delovnega časa zato ne bodo imele vpliva na naše poslovanje, seveda pa je trenutno še nekaj odprtih vprašanj, predvsem glede beleženja prisotnosti v primeru dela od doma oziroma dela na daljavo,« opozarjajo.
Ni še vseh odgovorov, kako je z beleženjem prisotnosti v primeru dela od doma oziroma dela na daljavo.
Ni še jasno, kolikšen bo vpliv sprememb na vsakodnevno delo
»V Mercatorju smo po objavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti pričeli z aktivnostmi za ureditev potrebnih dopolnitev v skladu s spremembami. Evidenco delovnega časa zaposlenih sicer že zdaj vodimo elektronsko,« pravijo v Mercatorju. Odgovorov na vsa vprašanja o tem, kaj prinašajo spremembe, nimajo. »Po uskladitvi nekaj odprtih vprašanj glede samega operativnega izvajanja posameznih navedb zakona pa bo bolj jasno, kolikšen bo obseg potrebnih sprememb, kakšen vpliv na vsakodnevno operativno delo bodo imele in kakšen bo dodatni strošek, da zagotovimo ustrezno izvajanje zakonodaje,« so pojasnili.
Bolj urejene evidence v interesu vseh
Kdor dosledno sledi pravilom v delovnem razmerju o organiziranju in izrabi delovnega časa, v vsakem trenutku razpolaga z vsemi potrebnimi podatki, pravijo na pristojnem ministrstvu. Bolj urejene evidence so v interesu tako delodajalcev kot delavcev, so prepričani.
Izpostavljajo, da je pobuda za spremembe prišla s strani Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Cilj sprememb je ustreznejše izvajanje zakonodaje na področju delovnega časa, odmorov in počitkov, obenem pa tudi učinkovitejši nadzor na tem področju.
Evidenca o izrabi delovnega časa je pomembna tudi z vidika pravilnega zagotavljanja delovnopravnih pravic s področja delovnega časa, odmorov in počitkov. Pri tem na ministrstvu poudarjajo tudi vidik varnosti in zdravja pri delu, ki je temelj ureditve organiziranosti delovnega časa.
Med bistvenimi novostmi izpostavljajo tudi možnost, da predlog za obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa podajo delavci – tako preko sindikata pri delodajalcu, sveta delavca ali delavskega zaupnika. V takem primeru mora delodajalec, če se odloči predlog zavrniti, svojo odločitev pisno utemeljiti ter o zavrnitvi predloga obvestiti inšpektorat.
Spremembe niso na škodo fleksibilnosti
Vodenje evidence po zatrjevanju ministrstva za delo predpisuje le beleženje izrabe delovnega časa. S tem delavcu omogoča pravilno izrabo delovnega časa z namenom njegovega varstva, delodajalcu pa pregled in spremljanje opravljenega dela
Foto: Depositphotos
Spremembe ne predvidevajo omejevanje fleksibilnosti dela, še posebej v primeru dela na domu. »Možna fleksibilnost glede organizacije delovnega časa pa je še posebej poudarjena ravno pri delavcih, ki delo opravljajo na domu. Namreč, tovrstni delavci imajo lahko urejen delovni čas, nočno delo, odmor, dnevni in tedenski počitek drugače, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma če si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno in če sta mu zagotovljena varnost in zdravje pri delu,« so ob sprejemanju zakona poudarjali na ministrstvu.
Poleg tega pa pri tem ne gre za poseganje v fleksibilnost organizacije dela in delovnega časa pri posameznem delodajalcu. Vsak delodajalec lahko glede na to, kaj dopušča zakon, prosto razporeja delo in delovni čas posameznega delavca.
Predvidene so globe za prekrške v zvezi z vodenjem evidenc tako na običajen način kot v primeru obveznega elektronskega vodenja.
Globa tudi do 20.000 evrov
Zakon predvideva globe za prekrške v zvezi z vodenjem edvidenc. Delodajalec (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), ki ne vodi, hrani ali posodablja evidenc skladno z zakonom, navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, uporabi podatke iz evidenc za druge namene, kot jih določa zakon, ne predloži podatkov iz evidenc skladno z zakonom, ne obvesti pisno delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa in ne hrani evidence, kot to predpisuje zakon, se lahko kaznuje z globo od 1.500 do 20.000 evrov.
Če prej navedene prekrške stori manjši delodajalec (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), se kaznuje z globo od 300 do 8.000 evrov. Delodajalec posameznik se za omenjene prekrške kaznuje z globo od 150 do 1.200 evrov, odgovorna oseba delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorna oseba v državnem organu ali v lokalni skupnosti z globo od 150 do 2.000 evrov.
Globa je predpisana tudi za prekrške v zvezi z elektronskim načinom vodenja evidence o izrabi delovnega časa. Delodajalca, ki mu je bilo naložena obveznost elektronskega vodenja evidenc, mora v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, začeti voditi evidenco o izrabi delovnega časa elektronsko. V nasprotnem primeru ga lahko doleti globa od 3.000 do 20.000 evrov.
V hitrem postopku lahko izrečejo globo, ki je višja od najnižje, določene z zakonom.
Predpisane so tudi globe za manjše delodajalce (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), in sicer v višini od 1.500 do 8.000 evrov, za delodajalca posameznika v višini od 300 do 1.200 evrov ter za odgovorno osebo delodajalca pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorno osebo v državnem organu ali v lokalni skupnosti.
Za prekrške se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje globe, določene s tem zakonom.