Shrani za kasnejše branje.
Na področju energetike čaka Slovenijo še veliko dela. Če želimo konkurenčno gospodarstvo, moramo poskrbeti za konkurenčne energetske vire.
Barbara Perko, foto: Barbara Reya
Slovenija bi morala bolje izkoristiti naravne danosti. Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer izpostavlja potencial vetrne energije. »Obseg izrabe vetrnega potenciala je lahko dobra novica za gospodarstvo, kar se tiče konkurenčnosti cen, ali pa slaba, če se odloči tega ne izkoristiti,« pravi. Kakšna bo naša energetska prihodnost, bo odvisno tudi od odločitve na referendumu o JEK2. Še pred tem pa čakamo na odločitev, ali bo s 1. julijem začel veljati nov način obračunavanja omrežnin. V času našega pogovora še ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo.
Agencija za energijo vztraja, da bo nov način obračuna omrežnin začel veljati 1. julija. Na ministrstvu ste za zamik. Kakšen razplet lahko pričakujemo?
Agencija za energijo je neodvisen organ in kot minister se v njihove postopke ne vmešavam. Poudarjam, da prenovo omrežninskega sistema na ministrstvu podpiramo, saj ne odgovarja več sedanjemu času, vendar s prehodnim oziroma prilagoditvenim obdobjem.
Nekateri odjemalci in združenja, ki opozarjajo na nesorazmerno povečanje stroška omrežnin za nekatere odjemalce, so se obrnili na nas. Na ministrstvu smo preverili potek postopka prenove sistema omrežnin. Ta je bil dovolj dolgo in ustrezno javno predstavljen, vendar se je ključna stvar zgodila šele tik pred koncem lanskega leta. Odjemalci so lahko šele takrat videli, kako se bodo določile cene med posameznimi časovnimi bloki, kakšna so razmerja med posameznimi bloki, kakšna bo cena posamezne tarife določenega časovnega bloka in kaj bo to zanje po novem pomenilo. Na poziv delodajalskih organizacij smo takoj organizirali sestanek z Agencijo za energijo, da bi preverili, zakaj bi prišlo do takšnega nesorazmernega povečanja. Ministrstvo je regulatorja opozorilo, kaj vse mora še raziskati, regulator pa je od nas zahteval dodatno argumentacijo. Svet agencije bo nato vse skupaj pretresel in odločil.
Odmik uveljavitve novega omrežninskega sistema za vsaj eno leto, ki ga predlagamo na ministrstvu, bi vpletenim dal čas za prilagoditve. Alernativno pa bi verjetno enako delovala tudi uvedba prehodnega obdobja za gospodarske odjemalce, če pride do uveljavitve s 1. julijem.
Za zagotovitev energetske samooskrbe moramo poskrbeti za ustrezno kombinacijo različnih virov energije. Kako vi vidite idealno razporeditev teh virov?
O samozadostnosti lahko govorimo z več vidikov. Slovenija je zelo visoko tehnično samozadostna. Težava je, da na enotnem energetskem trgu gospodarstvo noče kupiti drage oz. dražje energije od tržne cene, pa četudi je le-ta na voljo in je iz našega lastnega vira (npr. Teš 6). Ker je Slovenija v preteklosti zgradila drage oz. dražje vire, ti na enotnem evropskem trgu niso vselej konkurenčni. Nauk je, da moramo graditi predvsem dolgoročno konkurenčne vire energije, saj si gospodarstvo in vsi odjemalci želijo večjo neodvisnost, varnost, zanesljivost, samozadostnost, ampak ne po višji ceni kot konkurenca oz. kot je tržna cena. Izzive imamo tudi, ker si želimo marsikaj, da bi bili samozadostni, potem pa se zatika pri umeščanju v prostor. Zato je res treba pogledati vse vidike, izkoristiti tudi naše naravne danosti. Najboljša kombinacija je uravnotežen sistem, ki je hkrati fleksibilen in konkurenčen.
Samozadostnost kot takšna sama po sebi ne pomeni veliko. V času energetske krize kot posledice vojne v Ukrajini se je Sloveniji zgodilo še dodatno več neželenih in zelo oteževalnih okoliščin, od izredno velike suše in posledično majhne proizvodnje iz HE, da je bil NEK izven omrežja več kot mesec dni zaradi remonta, TEŠ 6 ni obratoval. Po drugi strani sem takrat dobil mnogo pozivov, tudi s strani nekaterih deležnikov iz gospodarstva, naj se Slovenija odklopi od tujine, ker imamo dovolj lastnih virov. Če bi šli v to, kar je sicer proti pravilom enotnega evropskega trga, bi takrat morali imeti redukcije. Pa nismo šli v to in smo zelo dobro »zvozili«, kar danes kažejo vse analize. Verjeli smo v enotni evropski energetski trg in ta je v času krize deloval in zagotavljal našim odjemalcem – tudi gospodarstvu – sicer višje, a primerljive cene, pa vendar je bila vsaka kWh dostavljena. Višje cene niso bile samo v Sloveniji, ampak v celotni EU. Kasnejše mednarodno primerljive analize so pokazale, da je bila Slovenija v zgornji četrtini glede konkurenčnih cen. Na tem mestu bi se zahvalil predstavnikom delodajalskih organizacij, energetskih združenj in energetskih podjetij za odličen dialog, za njihov doprinos, saj smo našli dobro ravnovesje in zelo dobro prešli krizo in iz nje tudi izšli med boljšimi.
Graditi moramo predvsem dolgoročno konkurenčne vire energije.
Kako blizu smo idealni mešanici virov?
Konec predprejšnjega desetletja smo bili zelo ambiciozni pri postavljanju ciljev OVE v bruto končni rabi energije. Potem pa smo izgubili čas, ker jih nismo zgradili dovolj. Obnovljivi viri energije so naravna danost Slovenije. Sončna energija in veter sta vira, na katera se je naslonila celotna Evropa. Slovenija je ta dva vira premalo izkoristila. Po prevzemu mandata smo začeli veliko delati na tem. Ko gre za sončno energijo, je Slovenija lani v kazalniku MW/prebivalca najhitreje in največ zrasla, v času od nastopa naše vlade smo naredili in priključili toliko sončnih elektrarn kot prej v 20 letih. Poleg sonca in vetra ima Slovenija še lesno biomaso, ki bi jo lahko zelo dobro izkoriščali v času zime, in geotermalni potencial. Tako vetrnemu kot geotermalnemu potencialu na ministrstvu posvečamo veliko pozornosti in prepričan sem, da se bodo kmalu videli prvi rezultati ne glede na ogromen zaostanek in zapostavljanje teh dveh potencialov v preteklosti.
Najbolj pa se zadnje čase posvečamo jedrskemu programu. Obstoječi blok NEK je zelo konkurenčen, zanesljiv, stabilen vir elektrike in daje odlične rezultate. Slovenija je jedrska država in vesel ter ponosen sem, da smo kot prva vlada po več kot 40 letih sprejeli resolucijo o dolgoročni rabi jedrske energije. Dolgoročna raba jedrske energije je naša gospodarsko-energetska smer.
Poskrbeti bomo morali tudi za ustrezno infrastrukturo. Kdaj lahko pričakujemo, da bo omrežje postalo bolj robustno?
Omrežje je zelo kompleksna materija. Maksimalno smo pospešili investicije v omrežje, s čimer rešujemo samooskrbnost in zanesljivost ter hkrati naše okoljske cilje. Slovenija je med redkimi državami, ki plačujejo naknadna vplačila za statistične prenose, da se izognemo kazni zaradi nedoseganja ciljev OVE. Moj osebni cilj kot ministra od prvega dne je, da najkasneje do konca mandata uspemo doseči cilj, zastavljen že pred 15 leti.
Uspeli smo rezervirati 100 milijonov evrov nepovratnih spodbud iz evropskih skladov. Distribucijska podjetja imajo še dve leti časa, da jih počrpajo. Od 100 milijonov evrov je 80 milijonov namenjenih nadgradnji nizkonapetostnega omrežja, preostalih 20 pa za srednjenapetostni nivo. Naše visokonapetostno omrežje je eden najbolje povezanih energetskih sistemov znotraj EU, kar nam je pomagalo pri razreševanju krize. Zdaj moramo okrepiti nizkonapetostno omrežje.
Tretji izziv je umeščanje v prostor. Včasih kakšen projekt stoji, ker gre kabel ali daljnovod čez mnogo parcel. Zaradi kompleksne prostorske zakonodaje gre za dolgotrajne postopke. Ekipa ministra Novaka je konkretno zavihala rokave in prvi pozitivni znaki so tu, vendar ne moremo naenkrat nadoknaditi 20 let. Na našem ministrstvu poskušamo maksimalno pohitriti okoljske presoje, pridobivanje okoljskih dovoljenj. Pomagati skušamo tudi tako, da bi prešli od statične na dinamično obravnavo. Tako smo za vsaj 10 % zmanjšali zavrnitev soglasij za priključitev sončnih elektrarn na omrežje. V nekaterih delih države je odstotek zavrnjenih soglasij narasel na 25 %. Na drugi strani pa imamo območja, kjer je več kot tri četrtine prostih kapacitet. Distribucijskim podjetjem sem predlagal, naj poskušajo zbuditi interes tam, kjer so proste kapacitete omrežja in kjer ni težav z omrežjem.
V roku nekaj mesecev bomo vzpostavili nov mehanizem. Kdor je dobil zavrnjeno vlogo, bo povabljen v skupnosti. Skupnosti bomo gradili tam, kjer je omrežje dostopno. Mehanizem bomo vzpostavili najprej organizacijsko in s podpornimi shemami, nato bomo nadaljevali z vsemi aktivnostmi, da zaživi v polni meri.
Če bo Slovenija želela konkurenčne cene, bo morala izkoristiti vetrni potencial.
Bo vabilo veljajo tudi za gospodarstvo?
Različni režimi in sheme bodo. Energetske skupnosti so lahko tudi zadruge oz. pravne osebe. Skupnostne sončne elektrarne pa so večinoma namenjene fizičnim osebam. Maksimalno se trudimo za vse odjemalce. Še posebno vidimo interes za ti. male poslovne odjemalce, ki jih je pri nas skoraj več kot 100.000, da se jim ponudi primerljivost s fizičnimi osebami. Veseli me, da za zdaj ne beležimo veliko zavrnitev soglasij gospodarstvu. Gospodarstvo ima tukaj še ogromno neizkoriščenega potenciala. Podjetjem smo namenili tudi velik obseg nepovratnih sredstev, da bi jih spodbudili k temu.
Kakšen potencial ima Slovenija na področju vetrne energije?
Vetrna energija je izredno konkurenčen vir. Gospodarstvo, ki bo v državi z veliko vetrne izrabe energije, bo po mojem mnenju imelo najnižje povprečne cene na dolgi rok. Na tem področju je Slovenija popolnoma zaostala. V končni energetski mešanici imamo zelo malo vetrne energije, manj kot 1 %.
Lani smo ogromno časa vložili v analizo stanja, pregled najboljših praks v tujini in odstranjevanje ovir v nekaterih postopkih. Poskrbeti moramo za ozaveščanje in informiranje ljudi, da se spoznajo z mnogimi koristmi, pozitivnimi stranmi, in odgovoriti na vse strahove ter zadržke s podatki, podkrepljenimi z merodajnimi študijami in analizami. Na koncu je nujno potreben kredibilen investitor. Po možnosti domač, saj mislim, da Slovenci bolje sprejemamo domače kot tuje investitorje. Moja vloga je, da poskušam nagovarjati domače investitorje, da v večji meri začnejo odgovorno izkoriščati vetrni potencial, ki je v Sloveniji velik. Menim, da je veter vir prihodnosti in Slovenija ga bo morala, če bo želela imeti konkurenčne cene, primerno in ustrezno izrabiti. Sosednje države to že počnejo.
V javni obravnavi je nova različica NEPN. Katere glavne poudarke bi izpostavili?
Posodobljena različica NEPN bo bolj poudarila zagotavljanje konkurenčnosti, lastnih virov za vse odjemalce, predvsem za gospodarstvo. V ospredju ostajajo učinkovita raba energije, OVE, emisije, ogljični odtis. Eno pomembnejših vlog bo še vedno igrala jedrska energija, vendar moram opozoriti, da je NEPN zelo dobro razdelan energetski in ekonomski scenarij z ukrepi do 2030. Slovenija do takrat ne bo zgradila nobene nove jedrske kapacitete, mora pa sprejeti odločitev o tem.
Del javnosti opozarja, da nimamo še vseh odgovorov o JEK2. Če želimo imeti vsebinsko bogato razpravo, bo moral investitor oz. predlagatelj dati odgovore na vprašanja o tem, kakšna bo cena električne energije, kdo bo gradil, kakšen bo blok itd. Vedeti pa moramo, da mnoge države, predvsem ZDA, investirajo ogromna sredstva v nove jedrske tehnologije. Lahko se zgodi, da bo že v tem desetletju prišlo do preboja na novi tehnologiji. Na tem mestu bi ponovil besede direktorja Elesa Aleksandra Mervarja, ki pravi, da moramo postopke nadaljevati. Končnih odločitev, ki bodo imele finančne posledice, pa ne še sprejemati, ker še ni dovolj podatkov. Odločitev mora biti pretehtana z vseh možnih vidikov in vse mora potekati čim bolj transparentno, z vključevanjem vseh zainteresiranih deležnikov in strokovnjakov z različnih področij. Do referenduma je še dovolj časa, da najdejo odgovori na vprašanja, ki se porajajo.
Na temo NEPN smo se z GZS večkratsestali, tudi na Strateškem svetu GZS. Ta dialog ocenjujem kot zelo zgleden in dober. Marsikatero njihovo pripombo smo upoštevali.
Ste zadovoljni s to različico NEPN-a?
Za zdaj kaže, da zmoremo 33 % OVE ob določenih pogojih. Mislim pa, da Evropska komisija ne bo najbolj zadovoljna s tako nizko ambicijo, a ponavljam, izgubljenega desetletja se ne da nadoknaditi v nekaj letih. Če me vprašate po zadovoljstvu, sem z marsičem zadovoljen. Gre za odličen dokument, ki bo celovito presojan s strani okolja. Natančno bo razdelan z ukrepi, ima ekonomske in finančne analize, ima celovite ukrepe in je dokaj uravnotežen.
Izziv nas čaka še na področju prometa. Uvozimo ogromno fosilnih virov, ki gredo predvsem v promet, ki je trenutno največji porabnik in povzročitelj emisij TPG. Reševanje izzivov v prometu čaka ne samo Slovenijo, ampak celotno Evropo. Tu so rezerve, vendar se moramo zavedati, da je posredi tudi širša družbena prilagodljivost na spremembe.
Energetska politika je kontinuirano reševanje dolgoročnih izzivov in prilagajanje trenutnim razmeram.
Kdaj je zadnji čas, da se začnemo pripravljati na naslednja desetletja?
Mi ves čas vzporedno delamo na dolgoročnih ukrepih. Prihodnje izzive moramo reševati danes in ne odlašati. Opazil sem, da so v preteklosti energetski ministri marsikatero kislo jabolko raje potisnili naslednjemu ministru, kot pa vanj ugriznili. Nas so pričakale ogromne težave, veliki zaostanki in veliko okostnjakov iz preteklosti. Če se jih ne bi lotili, bi bile težave v prihodnosti še večje, na koncu pa bi ceno plačali odjemalci in gospodarstvo. Energetska politika vedno pomeni kontinuirano reševanje dolgoročnih izzivov in sočasno prilagajanje trenutnim razmeram oz. okoliščinam. Marsikakšen dolgoročni izziv bo rešen, ker bomo zgradili več lastnih virov. Nadgradnja energetskega omrežja bo zagotovo ostala dolgoročen izziv, a manjši. Preobrazba energetskega sektorja je tudi dolgoročen proces. Če se bomo na referendumu odločili za jedrsko energijo iz JEK2, bo to imelo vpliv za več kot 60 let.
Kakšno je vaše stališče do uvedbe principa javnega interesa pri strateških investicijah, kot je energetika?
Javni interes moramo obvarovati. V marsikateri energetski strategiji je že vtkan in tudi prisoten v zakonodaji. Ponosen sem, da smo lani uspeli sprejeti zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Zakon obravnava pomembnost infrastrukture, ki sloni na domačem brezogljičnem viru, za v javno korist in služi javnemu interesu. S tem zakonom smo odstranili marsikatero absolutno prepoved, ki je veljala v preteklem desetletju v Sloveniji.
Z mehanizmom regulatornih peskovnikov smo dovolili, da lahko na nekem zelo reguliranem področju za pilotne oz. demonstracijske namene preizkušamo nove tehnologije. Seveda moramo to podrobno nadzirati in v primeru pozitivnih rezultatov začeti z množičnejšo implementacijo. Nova evropska direktiva o obnovljivih virih energije je še podrobneje opredelila to tematiko, tako da bomo novelirali ZUNPEOVE in ga še izboljšali.
Si gospodarstvo lahko obeta dodatne subvencije na področju vlaganj v energetsko učinkovitost?
Pohvaliti moram naše gospodarstvo, ki je v preteklosti že izpeljalo ogromno projektov za zmanjšanje specifične rabe energije, začenši z energetskimi pregledi, ki identificirajo ukrepe, in nato investicijami, s čimer je krepilo svojo konkurenčnost.
Pred nastopom našega mandata je bilo manj pomoči države z raznimi nepovratnimi spodbudami. Mi smo ponudili več in višje spodbude. Samo z uredbo o povračilu za stroške emisij smo podjetjem namenili 75 milijonov evrov v treh letih. Hkrati smo z Repowerjem ogromna sredstva namenili gospodarskemu ministrstvu, da jih nameni za večjo konkurenčnost. V tem okviru namenjamo 42,17 milijona evrov za učinkovito rabo energije in razogljičenje v industriji in ob tem primerno obravnavo ESG komponente. Podjetja se lahko prijavljajo na Borzenu na naše razpise za povečanje lastne samooskrbe na elektriki in toploti.
Kako vi vidite sodelovanje med gospodarstvom in vašim ministrstvom?
Sodelovanje je temelj vsakega dobrega ukrepa. Delodajalske organizacije so ključen deležnik pri sprejemanju energetskih politik in ukrepov. Že s prejšnjim generalnim direktorjem Alešem Cantaruttiijem sva imela v času energetske krize odličen dialog. Z generalno direktorico Vesno Nahtigal sva s takšnim dialogom nadaljevala in mislim, da sva v preteklem letu in pol to tudi dokazala. Ne sodelujeva samo na energetskem področju, ampak tudi na področju okolja, kjer smo tudi naredili korake naprej. Sodelovanje ocenjujem kot zares dobro.
