Shrani za kasnejše branje.
Poleg kadrovske službe naj podjetja razmislijo o lastni kadrovski akademiji in prenosu za poslovanje ključnih znanj na zaposlene.
Miran Varga
Sredi septembra je v Ljubljani potekal HR&M festival, največji slovenski kadrovski dogodek. V v t. i. učilnici GZS se je odvil izjemno zanimiv program, s poudarkom na kadrovskih izzivih v panogi IKT, posebej na področju kibernetske varnosti. »Slovenija ima med vsemi državami EU največ težav pri pridobivanju IKT-strokovnjakov. To nikakor ni dobro, zato moramo najti načine, kako bomo te kadre obdržali ter pritegnili in vzgojili nove. Ključni težavi Slovenije sta prav digitalizacija malih in srednjih podjetij ter pomanjkanje strokovnjakov za IKT,« je pred naslednjim valom digitalizacije podjetij in gospodarstev uvodoma opozoril Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS.
Šole in fakultete morajo nadomestiti drugi viri znanja
Sledilo je izjemno poučno predavanje Marka Štefančiča iz podjetja Gartner, naslovljeno IT-profili prihodnosti. Kot ugotavljajo analitiki, zanimanje za visokošolski študij med mladimi pospešeno upada. Ena izmed bolj pesimističnih napovedi celo pravi, da že leta 2028 62 odstotkov srednješolcev študija ne bo nadaljevalo na višji ravni – kar je popoln zasuk glede na današnje stanje. Ne sme pa to biti popolno presenečenje, saj je verjetnost, da danes posameznik uspešno zaključi študij na fakulteti le 40-odstotna. Kaj storiti? Strokovnjaki predlagajo druge načine krepitve znanja in kompetenc posameznikov, ki vstopajo na trg delovne sile: mentorstva, samoizobraževanje in t. i. mikroizobraževanje za posamezna področja dela, tudi s pomočjo generativne umetne inteligence.
Podjetja se vse bolj osreodtočajo na interno izobraževanje kadrov, ki jih potrebujejo.
IT-jevci močno iskani, varnostni strokovnjaki še precej bolj
Direktorji podjetij delovno silo uvrščajo na tretje mesto med svojimi izzivi, takoj za skrbjo za rast poslovanja in uvajanje novih tehnologij. Podjetja iščejo načine, kako pridobiti kakovostne in kompetentne kadre ter jih takšne tudi ohraniti, saj digitalna preobrazba spreminja prav vsa področja dela in poslovanja, pojavljajo se nove tehnologije in znanja, ki jih je treba obvladati in usvojiti.
Posebej v panogi IKT je kadrovski primanjkljaj najbolj očiten in pereč. »Zgolj na področju kibernetske varnosti v ZDA potrebujejo 400.000 ljudi, pa teh ni in jih ne bo še nekaj časa. Bitka za talente IT je izjemna, ne le globalno, temveč tudi v Sloveniji. Podjetja se zato vse bolj osredotočajo na to, kako interno izobraziti kadre, ki jih potrebujejo,« je statistiko in dobro prakso strnil Štefančič. V svetu IT je malodane vsak dan več priložnosti za zaposlitev. Vsak drugi iskalec zaposlitve dobi več kot tri ponudbe za zaposlitev, pri čemer tudi kadrovske službe kandidate za delovna mesta na področju kibernetske varnosti obravnavajo precej drugače kot vse ostale. »Globalni, največji HR-oddelki od kandidatov za službe v IT in kibernetski varnosti ne zahtevajo več diplom in certifikatov ob zaposlitvi, potrebujejo le praktični dokaz iskanega znanja,« pravi Štefančič.
Podjetja najtežje najdejo strokovnjake s področja generativne umetne inteligence, strojnega učenja in kibernetske varnosti, zelo iskani pa so tudi analitiki in podatkovni znanstveniki. Gartner vidi prihodnost v ekipah mešanih strokovnjakov, kjer bodo kadri s področja IKT delali v navezi z drugimi domenskimi strokovnjaki in poslovnimi vodji. Tako bodo eni na druge prenašali znanje, krepili večdisciplinarnost in hitreje prišli do ustrezne rešitve za podjetje ali stranko. »Vse manj bo tehničnih vlog, vezanih na projekte. Podjetja bodo ustvarjala tehnološko pismene kadre, orientirane na poslovne rezultate in stranke. Strogo tehničnih kadrov bomo v prihodnje potrebovali vse manj, saj že danes ChatGPT bolje sprogramira Phyton kodo kot 95 % programerjev.«
Umetne inteligence se ni treba bati
Podobno kot robotov se tudi umetne inteligence v poslovnih okoljih ni treba bati – vsaj ne z vidika »kraje služb«. Čeprav se zaposleni prav tega bojijo. Gartner napoveduje, da bo leta 2026 že 100 milijonov zaposlenih pri svojem delu sodelovalo s programskimi roboti in virtualnimi pomočniki, do leta 2036 pa naj bi generativna umetna inteligenca ustvarila več kot pol milijarde novih delovnih mest – in poskrbela za »prestrukturiranje« številnih zaposlenih v nove vloge.
Da se vsi zaposleni vendarle ne bojijo umetne inteligence, je na dogodku HR&M festival potrdila tudi Mateja Tišler, direktorica upravljanja kadrov v podjetju Ljubljanske mlekarne. Pojasnila je, da imajo v njihovi kadrovski službi natančen seznam digitalnih kompetenc – tako obstoječih kot manjkajočih ter stremijo k zapiranju vrzeli. »Ko smo zaposlenim ponudili izobraževanja s področja umetne inteligence, so bila ta zapolnjena v rekordno kratkem času. In to v proizvodnem podjetju, kjer včasih zaposleni sploh niso imeli e-pošte ter pred pandemijo niso uporabljali računalnikov ter orodij za spletno sestankovanje in sodelovanje,« je dejala Tišlerjeva in poudarila, da v podjetju delajo na uvajanju mobilne aplikacije za zaposlene, kjer bodo ti imeli na voljo vse informacije glede svojega dela.
Anka Brus, direktorica podjetja Agitavit, ki se ukvarja z razvojem programske opreme, je dodala, da v podjetju, ki zaposluje 118 ljudi, praktično vsi uporabljajo orodja umetne inteligence, ne le razvojniki temveč tudi kadrovska služba. »Vsi sodelavci uporabljajo umetno inteligenco. In to za najrazličnejše stvari, kot so prevodi besedil, povzetki sestankov, t. i. možgansko viharjenje oziroma iskanje idej, razvijalci za optimizacijo kode ter iskanje ranljivosti, sama pa kdaj ChatGPT uporabim tudi kot turističnega vodiča.« Še več, v podjetju Agitavit so prav na pobudo kadrovikov razvili lastno digitalno kadrovsko asistentko, ki sliši na ime Brigita in zaposlenim postreže z odgovori na pogosto zastavljena vprašanja glede razpoložljivega dopusta, odreditev nadur, pravilnikov in drugih vsebin.
Kadrovske službe vse bolje tehnično podkovane
Alenka Leskovšek, direktorica podjetja Racio razvoj HR&M Consulting, ki ima veliko praktičnih izkušenj »s terena«, odkrito prizna, da so kadrovski oddelki v številnih podjetjih premalo digitalizirani in na tekočem glede sodobnih tehnologij – tako z vidika, kaj te lahko ponudijo kadrovski službi kot zaposlenim na drugih oddelkih:Obstajajo najrazličnejša orodja, ki po širini in funkcijah že prehitevajo kadrovike. A zaradi tega HR-služba, podobno kot drugi oddelki in zaposleni, ne sme dobiti odpora do tehnologije, saj se sicer stvari ustavijo. Tudi v kadrovskih oddelkih mora biti veliko internega prenosa znanj, kadroviki pa vse bolj tehnično podkovani.«
Podobno meni tudi Tamara Kušar, kadrovica v podjetju Mikrocop, ki je že v celoti digitalno podprlo delo kadrovske službe – prav vsi koraki so digitalizirani, veliko stvari pa avtomatiziranih, kar kadrovikom močno olajša delo. »Digitalizacija se kljub uvedbi kadrovske platforme ni zgodila čez noč, temveč smo šli korak za korakom. Danes je vse digitalno in informacijsko podprto, od prihoda novega sodelavca, ustvarjanja personalne mape, pogodb, dodeljevanja uporabniških pravic in dostopov, izobraževanja, potnih nalogov, bolniških odsotnosti ter dopustov ipd.« Predvsem pa je Kušarjeva poudarila, da morajo podjetja delati na lastni podobi v javnosti, saj na kadrovskih razgovorih ugotavljajo, da najbolj talentirani kadri želijo delati v naprednem podjetju z možnostjo razvoja in napredovanja. Kakovostna izobraževanja so tako na lestvici prioritet sodobnih talentov višje kot najrazličnejša druženja in bonitete v obliki službenega vozila, dodatnega zavarovanja ali daril.
Kadri izgorevajo, kaj storiti?
Na dogodku HR&M festival je bilo tudi govora o izgorevanju kadrov, ki je zadnje desetletje vse bolj pogost in pereč problem podjetij. Medtem ko je slovenska zakonodaja po zgledu tujine prevzela t. i. pravico do odklopa, bo zanimivo spremljati njeno implementacijo v praksi. Bomo res deležni ukrepov, kot je izklop e-poštnih strežnikov po 18. uri in podobnih? »Tako drastični ukrepi bodo verjetno izjeme. V podjetju imamo s sodelavci dogovorjeno, da jim na e-pošto izven delovnega časa ni treba odgovoriti. Osebno menim, da so razlogi za izgorelost drugje kot tam, kjer se jih trenutno išče. Drži, nekateri ljudje resnično preveč delajo, a razloga za izgorelost ne bi pripisala zgolj delu, temveč dejstvu, da je enostavno preveč vsega v njihovih življenjih in temu niso kos,« je zaključila Anka Brus.
Umetna inteligenca (UI) predstavlja izziv (B. P.)
UI predstavlja poseben izziv v izobraževanju. Janez Povh, direktor raziskovalnega inštituta Rudolfovo, pojasnjuje, da UI po eni strani slušateljem lajša opravljanje obveznosti, omogoča lažje spremljanje predavanj, hitrejše in avtomatsko generiranje povzetkov, zapiskov … »Vendar se bojim, da je tako pridobljeno znanje plitkejše in je uporabno zgolj v navezavi z razpoložljivostjo teh istih orodij UI. Povedano drugače, ko slušatelji v praksi dobijo podobne naloge, jih znajo rešiti le s pomočjo teh orodij. Seveda je UI izziv tudi za predavatelje. »Pogosto nimajo orodij za ugotavljanje, kateri izdelki so nastali samostojno in kateri z uporabo orodij UI. To terja kreiranje vedno novih nalog za preverjanje znanja, ki so do te mere unikatne, da jih UI ne zna rešiti. Prav tako pomaga ustno preverjanje znanja.«
Povh poudarja, da bo zaradi demografske krize povpraševanje po kadrih, ki opravljajo dela, ki jih sodobna tehnologija ne more, še večje. Izpostavlja pa še drugi vidik: »Strokovnjaki za robotiko, za informacijske tehnologije, tudi za UI lahko mnogo delovnih mest, ki so ponovljive narave ali se izvajajo predvsem s pomočjo računalnika, nadomestijo z roboti ali z različnimi orodji UI. Ti so že sedaj zelo pomembni profil.« Pomembno bo imeti tudi strokovnjake za človeške vire, ki bodo znali najti kompetentne kadre v oddaljenih državah, jih pripeljati k nam, usposobiti za delo in vključiti v našo družbo.
Na Inštitutu Rudolfovo imajo največ zanimanja za naročnikom prilagojena izobraževanja s področja robotizacije, avtomatizacije in digitalizacije proizvodnih procesov, kar vsebuje uporabo izbranih orodij UI, kot tudi s področja analize življenjskih ciklov izdelkov in obvladovanja intelektualne lastnine in prenosa tehnologij.