Shrani za kasnejše branje.
Akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost pri obračunu odpravnine zaposlenih.
mag. Štefan Belingar, Analitika GZS
Izziv za poslovodstvo: Slovensko podjetje sprašuje, kakšen je davčni vidik pri obračunu odpravnin zaposlenih.
Pri obravnavi odpravnin je treba ločiti delovno pravni (Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1) in davčni vidik (Zakon o dohodnini – ZDoh-2). Medsebojne pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev urejajo predpisi o delovnih razmerjih, na podlagi katerih se ugotavlja tudi upravičenost delavca do odpravnine. ZDR-1 določa naslednje odpravnine: pravico delavca do odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas (79. člen); pravico do odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti (108. člen) in pravico do odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi upokojitve (132. člen).
Po ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v ZDoh-2 izrecno navedeni kot neobdavčeni oz. oproščeni plačila dohodnine. Za posamezne dohodke iz delovnega razmerja, ki so kot pravica določeni z delovno pravno zakonodajo, je v 44. členu zakona določena posebna davčna obravnava.
ZDR-1 ne določa pravice delavca do odpravnine v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja, prav tako v 44. členu ZDoh-2 ni določena posebna davčna obravnava, zato se odpravnina, izplačana zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja (37. člen ZDoh-2).
Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine in pod pogoji, določenimi v 79. členu ZDR-1, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene v 108. členu ZDR-1, vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Odpravnina ob upokojitvi se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, ki je določena v 10. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba) (znesek po davčni uredbi za april 2024: 6.662,85 EUR). Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec, skladno s 1. odstavkom 132. člena ZDR-1, delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Za davčne namene se izplačilo odpravnine ob upokojitvi delavcu, tudi če ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede dobe zaposlitve pri delodajalcu (5 let), šteje za odpravnino ob upokojitvi, ki se obravnava po Uredbi.
Katere odpravnine se vštevajo v pokojninsko osnovo?
Znesek, višji od višine največ treh povprečnih mesečnih plač, se všteva v pokojninsko osnovo pri odpravnini zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pri odpravnini pri upokojitvi se v pokojninsko osnovo všteva znesek odpravnine, ki je trenutno višji od 6.662,85 EUR. V primeru odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti se v pokojninsko osnovo všteva znesek, ki presega izplačilo odpravnine v višini največ 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji.