Shrani za kasnejše branje.
Ker se nabor orodij za umetno inteligenco v zadnjem času zelo hitro širi, je mogoče pričakovati, da se bo časovni okvir za dosego koncepta popolne pametne tovarne močno skrajšal.
Darja Kocbek
V skupini podjetij, pod blagovno znamko MAROVT GROUP, izvajajo intenzivne aktivnosti na področju digitalizacije. »Naša zaveza k digitalni transformaciji se je začela že pred več kot desetletjem, saj se zavedamo, da gre za dolgoročen proces, pri katerem končnega cilja še nismo dosegli,« nam je pojasnil lastnik in izvršni direktor Tomaž Marovt. MAROVT GROUP združuje podjetji Inkolteh d.o.o. in MTEH Moderne tehnologije d.o.o., ki sta se pridružili skupini leta 2014 in sta zasnovani s posebnim poudarkom na pospeševanju digitalizacije.
Letos so si zastavili načrt za digitalno preobrazbo najnovejše pridobitve v skupini, to je podjetja Aklimat. Digitalizirali ga bodo na raven, ki jo imajo ostala podjetja v skupini.
V MAROVT GROUP se zavzemajo za celovito integracijo digitalizacije in vseh njenih procesov v vse člane korporacijske skupine, vključno z vsemi zaposlenimi, ki opravljajo različne naloge na različnih delovnih mestih. Digitalizacijo izvajajo zaposlenim prijazno, »kar pomeni, da je sprejemljiva, dostopna in uporabnikom prijazna. Ta pristop vodi k pozitivnim rezultatom tako na ravni zadovoljstva zaposlenih kot tudi na poslovni ravni in prispeva k izboljšanju rezultatov poslovanja,« nam je povedal.
Doseganje koncepta pametne tovarne poteka skozi več faz
Podjetja v skupini se lahko pohvalijo z visoko stopnjo digitalizacije, vendar doseganje koncepta pametne tovarne, kakršnega si predstavljajo v skupini MAROVT GROUP, poteka skozi več faz. Prva vključuje zajem podatkov in njihovo nadaljnjo obdelavo, pri čemer se končna stopnja doseže s pomočjo implementacije umetne inteligence, ki prevzame obdelavo teh podatkov.
Vpeljava digitalizacije in konceptov pametnih tovarn je dolgoročen proces, ki traja od pet do deset let.
» V zadnjem času nedvomno opažamo izjemno hitro širjenje orodij za umetno inteligenco, kar nakazuje, da se časovni okvir za dosego koncepta popolne pametne tovarne lahko močno skrajša. Kljub temu pa je moje strokovno mnenje, da nas do dosežka pametne tovarne, kakršno si predstavljam, loči še kar nekaj let predanega dela in nenehnega napredka v tej smeri,« nam je pojasnil Tomaž Marovt.
V preteklem letu so v skupini MAROVT GROUP opazili izredno povečanje števila razpisov, ki se osredotočajo na vpeljavo digitalizacije in konceptov pametnih tovarn. Kljub temu želijo poudariti, da so ti razpisi in širša razmišljanja v industriji postavljeni nekoliko napačno. Vpeljava digitalizacije in konceptov pametnih tovarn predstavlja dolgoročen proces, ki zahteva časovno obdobje od 5 do 10 let za celoten razvoj in izvedbo. Ta proces mora vključevati vse deležnike znotraj podjetja. »Pomembno je poudariti, da digitalizacije ni mogoče uvesti v izjemno kratkih rokih, kot jih zahtevajo nekateri razpisi. Naše strokovno mnenje je, da bi bilo potrebno preučiti in prilagoditi obstoječe pogoje, saj je izvedba digitalizacije v tako kratkem časovnem okviru nerealistična,« opozarja Tomaž Marovt.
Ključni element koncepta pametne tovarne je uporaba umetne inteligence. Vendar pa je za vzpostavitev pametne tovarne potrebno izvesti več korakov, ki vključujejo digitalizacijo procesov, zajemanje podatkov in analizo podatkov, na koncu pa tudi uporabo napovedovalnih modelov, ki jih omogoča umetna inteligenca.
»V okviru naše skupine podjetij MAROVT GROUP smo trenutno na stopnji, kjer smo uspešno zbrali obsežno količino kakovostnih podatkov, ki jih intenzivno obdelujemo. Naša pričakovanja za prihodnost vključujejo implementacijo orodij umetne inteligence, ki nam bodo omogočila napovedovanje specifičnih procesov tako v upravljanju kot tudi pri vseh zaposlenih v podjetju, kar bo služilo kot dragoceno orodje pri sprejemanju odločitev. S tem bomo pospešili proces odločanja in izboljšali kakovost odločitev, kar bo prispevalo k še bolj učinkovitemu in kakovostnemu delovanju podjetja,« razlaga Tomaž Marovt.
Za vzpostavitev pametne tovarne je treba izvesti več korakov, ki vključujejo digitalizacijo procesov, zajemanje in analizo podatkov.
Foto: MAROVT GROUP
Digitalizacijo financirajo iz lastnih sredstev
Digitalizacijo v okviru skupine podjetij MAROVT GROUP financirajo predvsem iz lastnih sredstev, pri čemer znotraj skupine deluje podjetje Inkolteh, ki je specializirano za izvedbo digitalizacije podjetij. Poleg tega je v tej kategoriji tudi podjetje MTEH Moderne tehnologije, ki se osredotoča na avtomatizacijo in robotizacijo.
Kljub temu da se zanašajo na lastna sredstva, pozdravljajo vsako obliko podpore, zlasti finančno, ki jo lahko zagotovi država. Vlaganje v digitalizacijo je ključno za vse njihove poslovne entitete in je nujno za njihov dolgoročni razvoj. »V primeru, da želimo doseči hitrejši napredek in izpeljati prehod v digitalno dobo, bomo morali razmisliti o povečanju sredstev za te namene. Na dolgi rok pa bo ta investicija v digitalizacijo prispevala k večji konkurenčnosti naših podjetij v skupini in posledično pripomogla tudi k izboljšanju celotnega gospodarstva,« je prepričan Tomaž Marovt.
Postopno bodo izginjala monotona delovna mesta
S prehodom na pametne tovarne se bodo delovna okolja spreminjala, orodja umetne inteligence in dostop do obsežnih digitalnih podatkov pa bodo omogočili posameznikom, da bodo lahko opravljali svoje naloge hitreje in bolj učinkovito. Kljub temu bodo postopno izginjala monotona delovna mesta, zlasti na področju administracije. »V našem primeru se tudi ta trend najbolj izraža na avtomatiziranih delovnih mestih, kjer pa smo že nadomestili določene rutinske delovne procese z avtomatiziranimi sistemi – roboti,« pojasnjuje Marovt.
Na področju administracije so uvedli digitalizacijo in prešli na brezpapirno poslovanje, kar je privedlo do zmanjšanja potrebe po delovnih mestih za ročno vnašanje podatkov. Prihajajoča generacija delavcev na trgu dela ima drugačna pričakovanja in potrebe, zato se bodo delovna mesta zagotovo spremenila. Vendar pa bo to prineslo koristi tako mladim kot tudi podjetjem, saj se bo razvila tako imenovana win-win situacija, ki bo za obe strani koristna, je prepričan Tomaž Marovt.
Izobraževalni sistem se po njegovih besedah v veliki meri ne usklajuje s hitrim napredkom in potrebami sodobne družbe. V skupini MAROVT GROUP izjemno poudarjajo potrebo po strokovnem kadru, zlasti mehatronikih, strojnikih in sorodnih poklicih, ki so ključni za industrijski razvoj. »Poudariti pa je treba, da so vedno bolj iskani poklici tisti v informacijski tehnologiji, ki so ključni za učinkovito izvajanje digitalizacije. Na žalost pa je na razpolago zelo omejeno število kvalificiranih strokovnjakov na tem področju,« opozarja Tomaž Marovt.
Delovna mesta se bodo spremenila tako, da bodo koristi imela tako podjetja kot zaposleni.
Izzivi, s katerimi se sooča izobraževalni sistem, so po njegovih besedah izjemno veliki, zlasti v smislu usklajevanja izobraževalnih programov s potrebami industrije in družbe na splošno. Hitre spremembe in pomanjkanje usposobljenega kadra bi lahko postali zaviralci razvoja naše družbe in države kot celote, zato je nujno, da se izobraževalni sistem čim prej prilagodi potrebam sodobnega gospodarstva, poudarja Tomaž Marovt.
Talum izvaja projekt Aluminij 4.0
V Talumu izvajajo projekt Aluminij 4.0 za katerega so na javnem razpisu »Digitalna preobrazba gospodarstva« pridobili javna sredstva za digitalizacijo proizvodnih in podpornih procesov. V sodelovanju s konzorcijskimi partnerji Comland d.o.o. in Inova IT d.o.o. izvajajo aktivnosti, ki odgovarjajo na globalne izzive proizvodnje, ki je značilna za Talum in širše industrije predelave aluminija in se navezujejo na konkretne izzive tovarne.
Tako izvajajo aktivnosti za vzpostavitev pametne logistike, robotizacije in avtomatizacije linij, za vzpostavitev digitalnih platform za zajem, upravljanje in spremljanje podatkov v proizvodnji. Vpeljujejo sisteme vision za napovedovanje kakovosti produktov, skozi prenovo ključnih poslovnih procesov vpeljujejo napredne digitalne tehnologije, prav tako digitalno delovno mesto, razvoj digitalnih dvojčkov in digitalnega potnega lista. »Vse omenjene aktivnosti tečejo po načrtu, projekt pa moramo izvesti do 31. marca 2024,« so nam pojasnili v Talumu.
Digitalizacija oziroma digitalna preobrazba je po njihovih besedah proces, ki se ga je treba lotevati korak za korakom. Identificirati in vpeljati želijo nove ali nadgrajene aplikacije, tehnologije in uporabljene nove rešitve v proizvodnji aluminija z umeritvijo v trajnost poslovnega procesa. Vključevati želijo večje število posameznih oddelkov v podjetju in njihov prispevek h korakom digitalne preobrazbe ter krepiti digitalne kompetence zaposlenih, so nam našteli. »Vodilo nam je uvesti operativne izboljšave tako v proizvodnem kot tudi v poslovnem procesu spremembe v obnašanju kupca/uporabnika in izboljšati potrošniško izkušnjo,« pravijo. Razviti in implementirati želijo rešitve za poenostavljanje in pohitrenje procesov na določenih področjih, ki jih bodo v nadaljevanju širili in implementirali. Glavno vodilo na področju digitalizacije je spremljati nove tehnologije in najti njihovo uporabo za izboljšavo in s tem prihranek pri stroških, virih in ljudeh.
Pametna tovarna po njihovi razlagi temelji na podatkih. Pomembno je, kako podatke iz proizvodnih in poslovnih procesov zajeti, obdelati in na podlagi njih sprejemati odločitve. Pametne tovarne vključujejo področje avtomatizacije, interneta stvari, Big Data, umetno inteligenco, povezljivost …
»V sklopu projekta Aluminij 4.0 bomo z vsemi naštetimi tehnologijami nadgrajevali procese z namenom povečati učinkovitost, zmanjšanja stroškov, izboljšanja kakovosti ter omogočili prilagodljivost na spremembe. Najbližje pametni tovarni smo ta trenutek v skladišču Poslovne enote Rondelice, kjer samovozeči viličarji samodejno odlagajo palete na regale in pozneje pobirajo palete za odpremo brez prisotnosti skladiščnika,« so nam povedali v Talumu.
Vpeljava naprednih digitalnih tehnologij je pripomoček za boljšo organizacijo, izboljšanje produktivnosti in učinkovitosti ter zmanjševanje stroškov.
Foto: Talum
Digitalna preobrazba se prične s spremembo razmišljanja
Vsaka industrija je specifična, vsaka potrebuje poseben pristop pri digitalizaciji, kjer je treba stopati z majhnimi koraki. Digitalna preobrazba se prične s spremembo razmišljanja. Odnos do digitalnih tehnologij ne sme biti zastrašujoč, ampak mora biti prikazan kot pripomoček za boljšo organizacijo in izvedbo dela.
Digitalna preobrazba v Talumu je podprta z javno sofinanciranimi sredstvi. Želeli bi si višjo stopnjo sofinanciranja države in sofinanciranje projektov z višjo tehnološko razvitostjo (TRL).
Pametna tovarna temelji na podatkih, zato je pomembno, kako jih obdelamo.
Pomanjkanje ustreznega kadra občutijo tudi v Talumu. V podjetju so si zadali t. i. misijo »Soba 4.0«, kjer želijo z raznimi delavnicami, izobraževanji in povezovanji stopati po poti digitalne preobrazbe in vzpostaviti okolje, ki bo povezovalo strokovnjake iz avtomatizacije, informatizacije in proizvodnje, ter bo odprto za inštitute in fakultete s ciljem razvoja celovitih informacijskih rešitev, ki bodo gonilna sila pametne tovarne.
V Talumu razlagajo, da pametna tovarna ne sme biti izgovor za nadomestitev delovnih mest. Vpeljava naprednih digitalnih tehnologij je pripomoček za boljšo organizacijo, izboljšanje produktivnosti in učinkovitosti ter zmanjševanja stroškov. Delavec se v pametni tovarni postavi v vlogo nadzora, zmanjša se obremenjenost delavca.
Izbrati je treba izvajalca z izkušnjami
Da je pri odločitvi za digitalizacijo poslovanja ali njegovo nadgradnjo pomembno izbrati izvajalca z izkušnjami, ki ponuja napreden in zakonsko skladen sistem, s katerim je mogoče digitalizirati čim več poslovnih procesov, so nam pojasnili v podjetju PIA informacijski sistemi in storitve. Sistem mora omogočati tudi povezljivost z zalednimi sistemi, kar še dodatno olajša delo in pohitri sprejemanje odločitev v podjetju. Pomembno je tudi, da je sistem produkt lastnega razvoja, saj si le tako lahko v podjetju zagotovijo prilagoditve in razvoj po lastni meri ter kontinuirano podporo. V podjetju PIA so razvili sistem za digitalizacijo poslovnih procesov ODOS, ki omogoča izvedbo celotnega poslovanja v elektronski obliki in hkratno optimiziranje procesov.