Shrani za kasnejše branje.
Uspešna digitalna preobrazba, ki mora postati osrednji steber konkurenčnosti in inovacij, naj temelji predvsem na vlaganju v ljudi, ne le v tehnologijo.
Mateja Jordan
Po podatkih UMAR za leto 2025 ima le 37 odstotkov odraslih Slovencev zadostne digitalne spretnosti, manj kot 30 odstotkov malih in srednjih podjetij uporablja napredne digitalne rešitve, le pet odstotkov podjetij pa že uvaja umetno inteligenco (UI) ali napredno analitiko. Kot poudarja Mateja Pucihar Baebler, vodja projektov v Združenju za informatiko in telekomunikacije pri GZS, pa to ne zadostuje. »Če bomo digitalizacijo razumeli kot strateški razvoj gospodarstva in družbe ter ob tem vlagali v ljudi, infrastrukturo in zaupanje, lahko do leta 2035 ustvarimo okolje, v katerem bodo digitalne kompetence in odgovorna raba tehnologije gonilo trajnostnega in uspešnega razvoja Slovenije.«
Le 37 odstotkov odraslih Slovencev ima zadostne digitalne spretnosti, manj kot 30 odstotkov malih in srednjih podjetij uporablja napredne digitalne rešitve, le pet odstotkov podjetij pa že uvaja umetno inteligenco.
Po podatkih SURS je imelo leta 2023 le 19 odstotkov prebivalcev Slovenije zelo dobro razvite digitalne veščine; veščine informacijske in podatkovne pismenosti je zelo dobro obvladovalo 75 odstotkov prebivalcev, 10 odstotkov jih je imelo le osnovno znanje, 14 odstotkov pa teh veščin sploh ni imelo.
Kakšna je naša kibernetska kultura?
Kibernetska kultura v Sloveniji se izboljšuje, a še vedno zaostaja za povprečjem Evropske unije, saj skoraj polovica prebivalcev nima dovolj znanja za varno uporabo interneta in zaščito osebnih podatkov, kar velja zlasti za manj digitalno pismene starejše uporabnike.
Nacionalni odzivni center SI-CERT je lani zabeležil 4.587 kibernetskih incidentov, kar je približno sedem odstotkov več kot leto prej. Najpogostejši so bili primeri spletnih prevar, lažnih SMS-sporočil in goljufij, povezanih s kriptovalutami. Tarče napadov so vse pogosteje posamezniki in ne le podjetja, saj narašča tudi število lažnih spletnih trgovin in napadov na mobilne naprave.
Kljub temu Evropska komisija Slovenijo ocenjuje kot tehnološko dobro opremljeno z napredno telekomunikacijsko infrastrukturo in aktivno v evropskih raziskovalnih pobudah na področjih umetne inteligence, kvantnih tehnologij in kibernetske varnosti. To po mnenju Mateje Pucihar Baebler predstavlja trdno osnovo za nadaljnji razvoj digitalnih znanj in dvig varnostne zrelosti celotne družbe. K večji ozaveščenosti pa pomembno prispevata tudi SI-CERT in Arnes s programom »Varni na internetu«.
Od neformalnega učenja do zakonske ureditve digitalne pismenosti
Kot ugotavlja svetovalka, področje neformalnega izobraževanja za razvoj digitalnih kompetenc še ni sistematično urejeno, zato bi bilo treba razviti modularno zasnovan in prilagodljiv kurikulum, ki bi omogočal podeljevanje mikrodokazil, vzpostavitev sistema certificiranja pridobljenih znanj ter pripravo metodologije za spremljanje kakovosti izvedbe. Predvsem pa so nujne spremembe na področju formalnega izobraževanja.
Pomemben korak k vključevanju znanj o varni in odgovorni rabi tehnologije v obvezni šolski program je po njenem mnenju letošnja novela Zakona o osnovni šoli, ki v višje razrede osnovne šole uvaja nov predmet »Informatika in digitalne tehnologije.
Dodatno zakonodajno podlago za krepitev varnostne kulture prinaša letos sprejeti Zakon o informacijski varnosti, ki uvaja obvezna redna usposabljanja zaposlenih, vzpostavitev notranjih politik informacijske varnosti ter redno ocenjevanje tveganj. »S tem digitalna higiena prvič postaja zakonska obveznost in ne več zgolj priporočilo.«
Kibernetsko varnost in digitalno higieno spodbujajo država in podjetja
Država kibernetsko varnost spodbuja z zakonodajo, strategijami in ozaveščevalnimi programi, podjetja uvajajo varnostne standarde ter vlagajo v znanje zaposlenih in razvoj varnostne kulture. Po podatkih ZIT je več kot 60 odstotkov podjetij v zadnjih dveh letih povečalo tovrstna vlaganja, skoraj polovica pa uvaja certifikate ISO/IEC 27001 ali podobne standarde. Večja podjetja oblikujejo specializirane varnostne oddelke in delovna mesta, kot so CISO, varnostni arhitekt ali analitik, manjša pa pri krepitvi odpornosti pogosto sodelujejo z zunanjimi strokovnjaki in panožnimi združenji.
Trenutno najbolj iskan profil na področju umetne inteligence v Sloveniji je podatkovni analitik.
Sodelovanje med državo, gospodarstvom in akademskim okoljem je okrepil tudi evropski projekt Erasmus+ CyberHubs, v katerem sodelujeta GZS ZIT in Univerza v Mariboru – FERI. Nacionalno poročilo o potrebah po znanju in veščinah ter Nacionalna strategija za razvoj kibernetskih veščin analizirata stanje v Sloveniji, opozarjata na pomanjkanje strokovnjakov za informacijsko varnost in predlagata ukrepe za krepitev vseživljenjskega učenja ter povezovanje izobraževalnega sistema s podjetji. Ključna dokumenta po mnenju vodje projektov predstavljata strokovno podlago za nadaljnji razvoj nacionalnih ukrepov na področju kibernetskih znanj.
Umetna inteligenca v praksi
»Čeprav je raba še v zgodnji fazi, slovenska podjetja umetno inteligenco že razumejo kot strateško orodje za rast, učinkovitost in konkurenčnost,« pravi Mateja Pucihar Baebler. Tista z močno raziskovalno-razvojno dejavnostjo, na primer farmacija, UI uporabljajo pri analizah patentov, obdelavi raziskav, simulacijah in napredni analitiki. V gospodarstvu služi predvsem za avtomatizacijo rutinskih postopkov, napredno iskanje informacij in podporo pri odločanju; omogoča simulacijo možnih izidov, napovedovanje tveganj ter optimizacijo procesov, s poudarkom na personalizaciji in operativni učinkovitosti pa povečuje produktivnost ter omogoča hitrejše in bolj premišljene odzive na tržne spremembe.
Trenutno najbolj iskan profil na področju umetne inteligence v Sloveniji je podatkovni analitik, ugotavljajo na GZS ZIT. Ključno je, da podjetja zaposlenim omogočijo razvoj praktičnih znanj za delo s podatki, zato je združenje skupaj s Fakulteto za računalništvo in informatiko UL razvilo mikrodokazilo »Podatkovna analitika: Iskanje skupin v podatkih« (2 ECTS), ki združuje praktično delo z algoritmi strojnega učenja in vizualno analizo podatkov s ciljno teoretično podlago.
Največje priložnosti za poslovne procese pa po mnenju sogovornice prinaša vključevanje naslednje generacije rešitev – agentno umetno inteligenco. Ti sistemi samostojno sprejemajo odločitve, izvajajo naloge, iščejo rešitve in sodelujejo z ljudmi ter drugimi agenti UI, zato je pred njihovo uvedbo nujno vzpostaviti jasne okvire, ki bodo urejali vprašanja zaupanja, odgovornosti in etike.
Digitalne kompetence kot temelj konkurenčnosti podjetij
V dobi, ko digitalizacija preoblikuje poslovne modele in trge, postajajo digitalna znanja in spretnosti osnovni kapital vsakega zaposlenega in s tem tudi podjetja kot celote, ugotavlja Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega središča (DIH) Slovenije. »Podjetja, ki sistematično vlagajo v razvoj digitalnih kompetenc, so bolj učinkovita, prilagodljiva in se hitreje odzivajo na spremembe v okolju.«
V DIH ugotavljajo, da je razvoj človeških virov prihodnosti in dvig digitalnih kompetenc eden ključnih elementov uspešne digitalne transformacije. To omogoča tudi hitrejše uvajanje inovacij in preizkušanje novih poslovnih modelov.
Digitalno pismena podjetja lažje in učinkoviteje vstopajo na nove trge ter uporabljajo globalna digitalna orodja, poveča pa se tudi njihova odpornost, tako na področju kibernetske varnosti kot trajnostnega poslovanja. »Digitalna pismenost tako ni več tehnična podrobnost, temveč postaja ključna strateška prednost.«
Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega inovacijskega središča (DIH) Slovenije. Foto: osebni arhiv
Učenje iz tujih praks
Izkušnje iz tujine kažejo, da uspešna digitalna preobrazba temelji predvsem na vlaganju v ljudi, ne le v tehnologijo. Finska, Danska in Švedska so svojo digitalno konkurenčnost zgradile s sistematičnim razvojem digitalnih veščin na vseh ravneh, od osnovne pismenosti do naprednih znanj s področja UI, podatkovne znanosti in kibernetske varnosti. »Ključno je, da so te države digitalne kompetence vgradile v celoten izobraževalni sistem in jih povezale s potrebami gospodarstva,« meni Mojca Volf, samostojna svetvalka za Strateški razvoj in internacionalizacijo pri GZS.
Mojca Volf, samostojna svetovalka za Strateški razvoj in internacionalizacijo pri GZS. Foto: Tadej Kreft
Evropska unija ta pristop sicer podpira s platformo Digital Skills and Jobs Platform, ki omogoča spremljanje kompetenc, učenje in povezovanje strokovnjakov ter podjetij, Slovenija pa bi lahko po mnenju sogovornic naredila korak naprej z nacionalnim katalogom digitalnih kompetenc, usklajenim z evropskim okvirom DigComp, ki bi pokrival različne gospodarske panoge.
Izkušnje iz tujine kažejo, da uspešna digitalna preobrazba temelji predvsem na vlaganju v ljudi, ne le v tehnologijo.
Pri nas se sicer že uspešno izvaja sistem vavčerjev za digitalizacijo, ki podjetjem omogoča sofinanciranje razvoja digitalnih kompetenc, pripravo digitalnih strategij ter uvajanje kibernetske varnosti in digitalnega marketinga. Ukrepi so se izkazali kot zelo učinkoviti pri vključevanju malih in srednjih podjetij (MSP) v digitalno preobrazbo, smiselno pa bi jih bilo nadgraditi s celovitimi mentorskimi programi in regionalnimi demo centri po principu »test before invest«, kjer bi podjetja lahko digitalne tehnologije preizkusila v praksi, meni svetovalka. Takšen pristop, po vzoru Finske in Nemčije, je predviden tudi v dokumentu GZS Made in Slovenia 2035.
Pomembno vlogo pri digitalni preobrazbi imajo partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, podjetji in digitalnimi inovacijskimi vozlišči. V Sloveniji tak pristop razvijata DIH Slovenija in mreža EDIH DIGI-SI, ki podjetjem omogočata dostop do testnih laboratorijev ter svetovalnih in izobraževalnih programov za uvajanje novih tehnologij.
Koraki v digitalno prihodnost
Mojca Volf poudarja, da mora Slovenija razvoj digitalne pismenosti in zaupanja v tehnologijo graditi celostno. Prvi korak je krepitev osnovne digitalne pismenosti v širši družbi, saj ta zmanjšuje strah in spodbuja odgovorno uporabo digitalnih orodij – pomemben sistemski ukrep v tej smeri je uvedba obveznega predmeta Računalništvo in informatika (RIN) v osnovne in srednje šole, ki bi zagotovil enak dostop do digitalnih znanj. Drugi korak je ciljno usposabljanje zaposlenih in vodstva, tretji korak pa je krepitev kulture zaupanja v tehnologijo z odgovorno in transparentno uporabo digitalnih rešitev. Pomembno vlogo pri tem ima koncept korporativne digitalne odgovornosti (CDR), ki ga v Sloveniji uvajata GZS in DIH Slovenije v okviru projekta COEUS.
Made in Slovenia 2035 predvideva tudi vzpostavitev nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost, ki bo omogočal usposabljanja, simulacije napadov ter nudil podporo MSP-jem. Ob naštetem pa bo treba vzpostaviti tudi enotno vstopno točko (Digital Legal Hub), ki bo podjetjem pomagala razumeti in izvajati novo evropsko digitalno zakonodajo, še poudarjajo na GZS. To bo zmanjšalo regulativno negotovost, ki je po podatkih UMAR ena glavnih ovir za uvajanje naprednih tehnologij v malih in srednjih podjetjih.
Obenem pa je treba nadaljevati s krepitvijo podpore MSP-jem z enostavnejšim dostopom do finančnih instrumentov, mentorskih programov in sodelovanja z raziskovalnimi institucijami. Dokument Made in Slovenia 2035 predlaga ustanovitev digitalnega sklada za MSP-je, ki bi združeval nepovratna sredstva, vavčerje, posojila ter programe prekvalifikacij in nadgradnje znanj zaposlenih.