Shrani za kasnejše branje.
Osnovno razumevanje računalništva je ključno za uspeh v digitalni dobi, zato je treba mlade začeti pripravljati že zelo zgodaj.
Maruša Boh, GZS – Združenje za informatiko in telekomunikacije
Mlade generacije, tako imenovane digitalni domorodci, odraščajo z računalniki, a jim pogosto manjka osnovnega razumevanja računalništva. Računalništvo in informatiko sicer znajo uporabljati, nimajo pa znanja, da bi ga razumeli. Osnovno razumevanje računalništva pa je ključno za uspeh v digitalni dobi, saj se le ta prepleta z vsemi vidiki življenja, od pametnih domov, prevoznih sredstev, načina učenja, filmov in iger do bolj kompleksnih sistemov delovanja prometa, pametnih mest, prodaje ter sodelovanja z digitalno družbo in državo. Razumevanje različnih dimenzij računalništva in informatike je nujen del veščin, ki jih v 21. stoletju potrebuje izobražena oseba.
Mlade je treba začeti pripravljati na poklice že v vrtcu.
Zanimanje za računalništvo in informatiko med mladimi je zelo razširjeno, kar dokazujejo tudi mnogi uspehi na različnih tekmovanjih, kot so tudi ACM tekmovanja, kjer smo letos na GZS podelili nagrade najboljšim mladim slovenskim tekmovalcem računalništva in informatike in njihovim najboljšim mentorjem. In ni jih bilo malo. Med pozitivnimi zgodbami, ki nam vlivajo up, da so mladi še kako navdušeni nad računalništvom in informatiko, so tudi projekti srednje tehniške in poklicne šole v Trbovljah, kjer je že večkrat nagrajeni učitelj dr. Uroš Ocepek s pomočjo umetne inteligence oblikoval evrovizijske stavnice in prvi slovenski valček.
»Kljub mnogim uspehom mlade generacije Slovenija potrebuje, da bi se to navdušenje in zanimanje za računalništvo in informatiko še bolj razširilo med mladimi, da bi jih spodbudilo k razmišljanju za poklice v informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ki jih v Sloveniji še kako primanjkuje,« poudarja Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije. Zato se nam ves čas opostavlja vprašanje, kako mlade še bolj navdušiti za to področje. Kako jih motivirati? Prihaja nova generacija IKT pionirjev – zato poziv: Mladi sedaj je vas čas!
Računalništvo in informatika je eden od predmetov, ki navdihujejo in napajajo otrokovo zvedavost ter razumevanje sveta okoli njega.
Foto: Depositphotos
V našem sistemu manjka RIN
»Na prvi pogled izgleda, da je vprašanje napačno postavljeno, ker navaja na napačen zaključek,« se je na vprašanje odzval doc. dr. Andrej Brodnik, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Meni, da je zanimanje za RIN podobno, kot je zanimanje za fiziko, kemijo, biologijo, literaturo – ni vezano izključno na zanimanje za poklic v IKT. V vseh omenjenih predmetih, vključno z RIN, gre za splošno-izobraževalne predmete, ki navdihujejo in napajajo otrokovo zvedavost ter razumevanje sveta okoli njega. »Sicer velja pregovor 'Nomen est omen' (v imenu je pomen), pa vendar, ali iščemo primernejše ime za predmete, kot so fizika, matematika ali pa glasba?« se sprašuje Brodnik.
Otroke je treba opremiti tako, da bodo pametne naprave uporabili za kreativnost in inovativnost.
In kdaj začeti s predmetom ali bolje z njegovimi vsebinami? »V vrtcu,« pove odločno. »Na to kažejo izkušnje, raziskave in primeri dobre prakse po svetu. Moramo pa ob tem izrecno poudariti, da je potrebno jasno razlikovati med RIN in uporabo digitalne tehnologije. Namreč, če uporabim izjavo velikega računalničarja Edsgerja W. Dijkstre, ima RIN toliko z računalniki, kot ima astronomija s teleskopi.« In se vrne k izvornemu vprašanju. »Uporabimo sokratično metodo ter malce obrnimo vprašanje v, kdaj začeti pripravljati mlade na poklice, kot so elektrotehnik, strojnik, zdravnik ali slikar? Odgovor je še vedno v vrtcu. In kako? Tako, da jih opremimo s splošnim znanjem, ki mu pa v našem izobraževalnem sistemu manjka RIN. Slednje ima namreč dve neposredni posledici ter nato posredno še težko obsodbo. Prva neposredna posledica je, da so naši maturanti, ko vstopajo na poklicno pot, zaradi pomanjkanja znanja RIN obsojeni na to, da morajo to znanje pridobiti kasneje (na univerzi). Slednje pomeni, da so v primerjavi z vrstniki v tujini prikrajšani za nekatere vsebine iz svojega siceršnjega poklicnega področja. Druga neposredna posledica je, da ker nimajo predmeta RIN, ne vedo, kako deluje digitalna tehnologija, in ker tega ne vedo, se tudi ne odločajo za ta »nezanimiv« poklic – saj tehnologijo prevedejo zgolj na uporabniško izkušnjo,« meni doc. dr. Andrej Brodnik.
»Ne, v resnici izvorno vprašanje ni postavljeno narobe,« doda. »Mlade je potrebno začeti pripravljati na poklice v vrtcu – samo z veliko globljim in pomembnim razlogom dobrobiti slehernika v njegovem poklicu in v družbenem življenju 21. stoletja. Slednje nas posredno privede do težke obsodbe: vsi, ki ne bodo deležni tega znanja (temeljnega znanja RIN), bodo v globalnem svetu obsojeni na slabši položaj v primerjavi s svojimi vrstniki. Slednjega se zaveda tudi politika, saj je Evropska komisija pozvala vse članice, da v svoje izobraževalne sisteme uvedejo obvezne vsebine RIN, ker sicer njenim državljanom grozi neenakost v prostoru EU.«
Uvajanje mora biti premišljeno
Tudi dr. Uroš Ocepek, profesor na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, meni, da bi se morali z obveznimi vsebinami s področja računalništva in informatike srečati že v osnovni šoli. »A hkrati sem tudi zagovornik, da je treba biti pri tem premišljen. Drži, da strokovnjaki opozarjajo na stranske učinke gledanja v ekrane, a če bi otroke opremili z vsebinami s področja računalništva in informatike, potem bi naši otroci pametne naprave uporabili za kreativnost in inovativnost. Hkrati pa bi privzgojili etično in kritično uporabo tehnologije. Inovatorje in kreatorje naše prihodnosti je vredno vzgajati že zgodaj, kajne?« doda.
Pri tem pomembno vlogo igrajo tudi učitelji, profesorji, mentorji, ki so neke vrste najboljši »influenserji«. Na vprašanje, kaj je dober recept, da mladi pri pouku uživajo in delajo dobre projekte, pove, da je recept preprost. »Najprej mora biti učitelj/profesor radoveden in mora to nebrzdano radovednost gojiti tudi, ko kdaj pade motivacija. Namreč, če se v profesorjevih očeh iskri, potem bo ta iskra prižgala tudi še kakšno radovednost. Tako je tudi pri mojih projektih. Vedno se potrudim oblikovati projekt, ki tudi meni predstavlja izziv, diši po znanstveni fantastiki in prebudi mojega notranjega otroka. Res sem vesel, da mi dostikrat uspe prižgati vznemirjenje in željo po odkrivanju pri dijakih. Letos poleti me je kar nekaj dijakov kontaktiralo, da si želijo delati na 'odštekanih' projektih. Seveda niso dolgo čakali, ko sem jim predstavil idejne zasnove projektov. Lahko omenim, da nekateri projekti, ki sem jih začel to poletje, temeljijo na umetni inteligenci. Nekateri bodo služili za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, spet tretji pa bodo čisto prave družbene inovacije, ki bodo vplivale na posameznikov osebnostni razvoj in razvoj družbe. Verjetno mi ni treba poudarjati, da že sedaj cepetam od veselja in vzhičenosti, pa smo komaj začeli delati na projektih,« je povedal.
Prihaja trenutek streznitve
Na vprašanje, kaj bi bilo treba narediti, da bi mlade navdušili, da bi bili bolj zainteresirani za IKT poklice, pa Aleš Drinovec, učitelj na OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja, Ljubljana, in prejemnik nagrade GZS »Naj mentor«, odgovori, da so mladi v glavnem že navdušeni. »Bolj je problem, ker jim šole te vsebine premalo organizirano ponudijo. V glavnem gre za projektne akcije ali akcije posameznih šol in učiteljev.« Dodaja tudi, da nas je malo že povozil čas in prihaja trenutek streznitve. »Če se ne bomo odločili za računalniški predmet v OŠ, smo si sami krivi. Mogoče pa poskusimo s predmetom 'računalniški jezik', ko tako navdušeno uvajamo tuje jezike.«
Šole vsebine s področja IKT ponujajo premalo organizirano.
Tudi tekmovanja in poletne šole igrajo ključno vlogo pri motiviranju mladih za predmet računalništva in informatike, saj omogočajo učencem izpopolnjevanje svojih sposobnosti in jim dajejo priložnost za raziskovanje tega področja, kar jih lahko navduši in spodbudi k nadaljnjemu učenju. »Udeležujejo se jih, ker jih zanimajo. Ocene so bolj življenjske.«
Da bi se mladi v prihodnje bolj zanimali za IKT poklice, meni, da je pomembno, da jim predstavimo poklic z vseh plati. »Več kot bodo vedeli o stvareh, ki jih zanimajo, lažje se bodo odločili. Vsekakor pa ni tragedija, če izberejo kakšno drugo pot. Poznavanje IKT jim zagotovo ne bo otežilo dela na njihovem področju.«
Učitelje je treba strokovno izobraziti
Marina Trost, profesorica na Gimnaziji Vič – Ljubljana in prav tako prejemnica nagrade GZS za naj mentorico, pravi, da je pomemben dober učitelj, ki pomaga učencem trenirati možgane. Poleg vsaj treh let obveznega predmeta v OŠ, kar bi omogočilo vsaj neko osnovno znanje, poudarja, da je potrebno tudi učiteljem nuditi strokovna izobraževanja na tem področju. Motivacijo za učence vidi v medpredmetnih povezavah in tudi različnih tekmovanjih.
Poskrbeti je treba za motivacijo učencev in strokovna izobraževanja učiteljev.
Foto: Depositphotos
Ključno za digitalno prihodnost
Digitalizacija je ključna za produktivnost in konkurenčnost organizacij, zato je tudi IKT poklic pomemben in vpliven. Je eden najbolj atraktivnih poklicev, dinamičen in inovativen, saj se tehnologija nenehno spreminja, razvija in s tem ustvarja nove inovativne možnosti. Potrebe po kadrih so velike, plače pa nadpovprečne, pravi Nenad Šutanovac.
Pomembno je, da že v osnovnih in srednjih šolah spodbujamo raznolike možnosti v IKT panogi z uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike ter z ustreznim izobraževanjem učiteljev, ki imajo ključno vlogo pri motivaciji mladih. »Spodbujamo vse, da premislijo o privlačnosti poklicev v IKT sektorju. Skupaj lahko oblikujemo svetlo prihodnost v digitalni dobi. Poklici v IKT so ne samo privlačni, ampak tudi ključni za našo digitalno prihodnost.«