Shrani za kasnejše branje.
Eden ključnih izzivov slovenskega gospodarstva je zaostanek pri digitalizaciji, zlasti v segmentu malih in srednjih podjetij.
Barbara Perko
Gospodarska zbornica Slovenije je v svojem strateškem načrtu za pospešen razvoj slovenskega gospodarstva Made in Slovenia 2035 izpostavila panogo informacijsko-komunikacijskih tehnologij kot eno tistih, kjer je v prihodnjem obdobju treba nasloviti izzive, saj ima panoga velik vpliv na dolgoročno konkurenčnost in odpornost celotnega gospodarstva.
»IKT panoga ni le ena izmed številnih gospodarskih dejavnosti, temveč strateški steber slovenske prihodnosti. Brez močnega domačega IKT ekosistema ni mogoče zagotoviti tehnološke suverenosti, konkurenčnosti in varnosti gospodarstva ter družbe. Ključno je, da se panoga iz storitvene podpore preoblikuje v ustvarjalko naprednih digitalnih rešitev, ki jih bo samozavestno izvažala na globalne trge, hkrati pa zagotavljala podporo celotnemu gospodarstvu in družbi na poti humane digitalizacije,« poudarja Nenad Šutanovac, direktor GZS-Združenja za informatiko in telekomunikacije.
»Za to je nujno pospešiti razvoj digitalnih kadrov – tako skozi izobraževalni sistem kot z usposabljanji in prekvalifikacijami zaposlenih. Nastajajo novi IKT poklici, hkrati pa se vsi obstoječi vse bolj digitalizirajo. V vseh panogah. Tem spremembam moramo odločno slediti. Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS, ki s svojimi člani predstavlja ključnega digitalnega deležnika v Sloveniji, bo pri tem odigralo odločilno vlogo – tako v partnerstvu z državo kot v podporo gospodarstvu,« je poudaril Šutanovac.
Ključen preplet energije, digitalizacije in trajnosti
»Podjetja, ki bodo znala združiti ljudi, procese in umetno inteligenco (UI) v celovite rešitve, bodo tista, ki bodo ustvarjala resnično dodano vrednost – doma in globalno,« pravi Saša Muhič Pureber, direktorica prodaje in marketinga ter vodja proizvodne informatike v podjetju Inea. Medtem ko ima Slovenija solidno osnovo na področju širokopasovnih povezav in digitalnih storitev, zaostaja pri industrijski digitalni infrastrukturi – »zlasti pri povezljivosti proizvodnih in energetskih sistemov, varnem prenosu podatkov ter uporabi standardiziranih podatkovnih modelov.«
»Trgi prihodnosti so tam, kjer se prepletajo energija, digitalizacija in trajnost – torej industrijski obrati, energetska omrežja in pametna mesta, ki bodo vse bolj temeljila na podatkih, prediktivnih modelih in avtomatizaciji odločanja,« so prepričani.
Znati bo treba zdriužiti ljudi, procese in UI, meni Saša Muhič Pureber iz Inee.; Foto: PrviVtis
Vse bolj zmogljiva UI postaja ključen gradnik digitalne infrastrukture
V podjetju Mikrocop se strinjajo z oceno EU, da je digitalna infrastruktura pri nas na solidni ravni, nujno pa je, da nadgradnje vključujejo varnost, skladnost, interoperabilnost in podporo digitalnim storitvam. Priložnosti za izboljšave vidijo na področjih uporabniške izkušnje digitalnih storitev, uporabe kvalificiranih storitev zaupanja, standardizirane izmenjave podatkov in povezovanja v širše podatkovne prostore, s poudarkom tako na digitalni suverenosti kot čezmejnem sodelovanju. Umetna inteligenca, ki postaja ključen gradnik digitalne infrastrukture, odpira pomembna vprašanja in izzive, ki zahtevajo nova znanja in kompetence. »S poglabljanjem poznavanja in razumevanja novih zmogljivosti pričakujemo tudi njihovo širšo uporabo, še posebej na področju majhnih in srednjih podjetij,« pravi Primož Rup, direktor področja IT storitev v podjetju Mikrocop. Prihodnost vidijo v sinergiji UI, avtomatizacije, oblačnih storitev in informacijske varnosti, podprti z interoperabilnimi standardi, etičnimi smernicami in zakonodajo EU.
Kibernetska varnost mora postati standardni del projektne kulture, poudarja Primož Rup, direktor področja IT storitev v podjetju Mikrocop. Foto: arhiv Mikrocop
Potrebno je poenostaviti postopke
Telekomunikacijska infrastruktura v Sloveniji je razmeroma dobro razvita, zlasti v urbanih območjih, kjer je dostop do gigabitnih fiksnih omrežij dober. Na podeželju je več težav zaradi zahtevnega terena, redke poselitve in visokih stroškov gradnje.
Močan domač IKT ekosistem je nujen za tehnološko suverenost, konkurenčnost in varnost.
A1 Slovenija opozarja, da je širitev optičnih omrežij omejena zaradi otežene souporabe obstoječe infrastrukture, birokratskih ovir in neučinkovite regulacije. Gradnja je smiselna predvsem v gosteje poseljenih območjih. Kot rešitev razvijajo lastne brezžične širokopasovne storitve (A1 Ultra) in uporabljajo javno financirana omrežja. Potrebne so poenostavitve postopkov, jasna pravila za souporabo, hitri mehanizmi za reševanje sporov ter večja vloga države pri uresničevanju gigabitne družbe.
Telemach izpostavlja razlike med fiksnim in mobilnim omrežjem. Urbana območja so z optiko dobro pokrita, medtem ko so podeželska območja prikrajšana zaradi visokih stroškov. Predlagajo večjo vlogo države in občin pri zagotavljanju služnosti ter sofinanciranju gradnje. Pri mobilnih omrežjih so nujne stalne nadgradnje in prehod na 5G SA arhitekturo, ki bo omogočila IoT, nizko zakasnitev in prilagodljive storitve. Ključne ovire so odpor v lokalnih skupnostih, zapleteni postopki in neenotna pravila glede elektromagnetnega sevanja.
Telekom Slovenije ugotavlja, da se mobilni del omrežja hitro razvija, predvsem zaradi velikih naložb, medtem ko fiksna infrastruktura zaostaja zaradi regulatornih ovir. Poudarjajo, da sodobna omrežja ne potrebujejo le hitrosti, ampak tudi zanesljivost, varnost in specializirano povezljivost za industrijo 4.0 in IoT. Prihodnji razvoj bodo zaznamovali zasebna 5G omrežja, računalništvo na robu (Edge Computing), rezinjenje omrežja (network slicing) in digitalna suverenost, ki zagotavlja nadzor nad podatki in odpornost omrežij. Pomembna postajata tudi energetska učinkovitost in trajnostna naravnanost infrastrukture.
Kibernetska tveganja bodo vse večja
V prihodnosti pričakujejo povečanje kibernetskih tveganj predvsem zaradi napredka UI, ki napadalcem omogoča bolj sofisticirane in pogostejše napade. V A1 Slovenija, kjer so v zadnjih treh letih preprečili več kot 2,2 milijarde groženj, redno posodabljajo varnostne rešitve in sodelujejo s strokovnjaki, da sledijo razvoju groženj in tako zaščitijo uporabnike. Pri tem ima pomembno vlogo vlaganje v izobraževanje ter ozaveščanje zaposlenih in uporabnikov. Na slednje opozarjajo tudi v Telemachu in dodajajo, da bo treba iskati načine za učinkovito obrambo pred morebitnimi kibernetskimi napadi ali izrabo.
Prihajajoči izziv predstavlja tudi implementacija sprememb v obstoječi in prihajajoči zakonodaji, ki v ospredje postavljajo odpornost družbe pred kibernetskimi grožnjami. Potrebno bo sodelovanje vseh neposredno vključenih deležnikov v dobavnih verigah subjektov. »Napadi v preteklosti so namreč že pokazali, da se napadi vse bolj usmerjajo v dobavno verigo in druge povezave z namenom odkriti najšibkejši člen in potencialno vstopno točko v bolje varovane sisteme. Vedno so prisotni tudi izzivi oblačnega računalništva, pa kvantno računalništvo v šifriranju, internet stvari ipd.,« pojasnjujejo v Temelachu.
»Veliko tveganje predstavlja tudi internet stvari (IoT), saj so številne pametne naprave slabo zaščitene in predstavljajo potencialna vhodna vrata v omrežja podjetij. Na nacionalni ravni je smotrno ves čas delovati za čim bolj usklajen in hiter odziv med različnimi institucijami, kar terja odlično koordinacijo in vzpostavitev platform za učinkovito izmenjavo informacij o grožnjah,« dodajajo v Telekomu Slovenije.
Za dobro kibernetsko varnost bo treba poskrbeti tudi z vlaganjem v izobraževanje in ozaveščanje zaposlenih in uporabnikov.
»Industrijska okolja so posebej ranljiva«
Razmah UI povečuje število potencialnih digitalnih točk napada. »Industrijska okolja so posebej ranljiva, ker so pogosto kombinacija stare in nove tehnologije. Izziv bo zagotoviti varnost brez upočasnjevanja inovacij – kar pomeni več vlaganj v varne podatkovne platforme, certifikacijo rešitev in ozaveščanje zaposlenih. Kibernetska varnost mora postati standardni del projektne kulture, ne naknadni popravek,« opozarja Saša Muhič Pureber iz podjetja Inea.
»Ključne izzive vidimo pri varovanju podatkov, varnosti oblačnih storitev in hibridnih okolij, upravljanju identitet in pravic, zaznavanju ranljivosti in zagotavljanju neprekinjenega delovanja. Regulativa, kot je ZInfV-1, še dodatno krepi odgovornost ponudnikov digitalnih storitev in poudarja pomen proaktivnega pristopa k varnosti. Kot doslej pa moramo tudi v prihodnje stremeti k temu, da je presek uporabnosti, varnosti in skladnosti čim večji,« poudarja Primož Rup iz podjetja Mikrocop.
UI kot temeljni steber konkurenčnosti
V A1 Slovenija vidijo največji potencial za nadaljnjo uvedbo UI na področju odnosov s strankami, optimizacije internih procesov ter razvoja zaposlenih in kompetenc prihodnosti. UI bo ključna pri sooblikovanju novih delovnih mest, kot so trenerji UI, podatkovni analitiki, etični svetovalci za uporabo UI ter strokovnjaki za razvoj človeških potencialov v digitalnem okolju.
»Glavni potencial za uvedbo umetne inteligence je v optimizaciji omrežnih operacij z napovednim vzdrževanjem in avtomatizacijo, izboljšanju uporabniške izkušnje z inteligentno podporo in personalizacijo vsebin ter v učinkovitejši avtomatizaciji notranjih poslovnih procesov,« dodajajo v Telemachu.
»Umetna inteligenca postaja temeljni steber globalne konkurenčnosti in gospodarske preobrazbe,« pravijo v Telekomu Slovenije. V industriji in storitvenih dejavnostih ima umetna inteligenca velik potencial, predvsem pri hiperavtomatizaciji poslovnih procesov, kjer ne avtomatizira le posameznih nalog, temveč celotne delovne tokove (npr. v financah, nabavi, marketingu). Pomembno vpliva tudi na uporabniško izkušnjo, saj podjetjem omogoča globoko razumevanje potreb strank in prilagajanje storitev v realnem času. Standard postajajo virtualni asistenti in personalizirane storitve, ki povečujejo zvestobo uporabnikov in ustvarjajo novo dodano vrednost. UI ima ključno vlogo tudi pri kibernetski varnosti, saj omogoča proaktiven pristop — napovedovanje in preprečevanje groženj, še preden povzročijo škodo. »Ključni izziv pa je zagotoviti, da se razvoj UI odvija etično in v skladu z evropskim, človeku osredotočenim pristopom, ki temelji na zaupanju in transparentnosti,« izpostavljajo v Telekomu Slovenije.
V Inei po besedah Saše Muhič Pureber največjo priložnost za nadaljnjo uvedbo UI v naslednjih letih vidijo na industrijskem področju, kjer lahko UI izboljša prediktivno vzdrževanje, energetsko učinkovitost in kakovost procesov. Na UI bo čedalje bolj temeljilo tudi upravljanje energetskih sistemov in omrežij – od napovedovanja porabe do optimizacije hranilnikov energije in fleksibilnosti.
UI bo po pričakovanjih Primoža Rupa iz Mikrocopa celostno preobrazila uporabniško izkušnjo dela z dokumenti. »Že danes UI omogoča samodejno razvrščanje dokumentov, dodajanje metapodatkov, ustvarjanje povzetkov in iskanje z naravnim jezikom. Napredni agenti bodo kmalu samodejno predlagali naslednje korake, sprožali procese in se povezovali z drugimi sistemi. Dokumentni sistemi, kot je InDoc EDGE, bodo postali del širših podatkovnih prostorov z digitalnimi identitetami, storitvami zaupanja in odprtimi vmesniki za povsem digitalne storitve. Največji potencial za uvedbo umetne inteligence vidimo povsod, kjer lahko neposredno izboljša produktivnost in uporabniško izkušnjo.«
Pomanjkanje kadrov je ovira na poti hitrejšega razvoja
»Omejenost števila izkušenih IT strokovnjakov in pomanjkanje digitalnih kompetenc tudi nas ovira na poti hitrejšega razvoja in dodajanja vrednosti strankam in ostalim deležnikom. Veseli nas, da je to tudi ena od ključnih prioritet Slovenije v okviru Digitalnega desetletja EU,« pravi Primož Rup. »Priložnosti za izboljšave vidimo v posodobitvi izobraževalnih programov, sodelovanju z univerzami pri mentorskih praksah, podpori stalnemu učenju in pomoči sodelavcem pri usvajanju novih kompetenc, v kombinaciji z razvojem domačih talentov pa tudi v privabljanju strokovnjakov iz tujine. Zaželena bi bila tudi davčna razbremenitev plač in s tem boljša konkurenčnost Slovenije na globalnem trgu kadrov.«
Saša Muhič Pureber meni, da bi morali »že v srednjih šolah in na tehniških fakultetah mladim pokazati, kako zanimiva in ustvarjalna je industrijska digitalizacija. Potrebujemo kombinacijo tehničnih in analitičnih veščin, pa tudi razumevanje poslovnih procesov. Podjetja lahko pomagamo z mentoriranjem, praksami in vključevanjem v konkretne industrijske izzive. Država pa bi morala bolj spodbujati interdisciplinarne študije in stalno izobraževanje zaposlenih, ne le mladih.« Prioritetno bi morali razvijati industrijsko, ekonomsko in podatkovno pismenost, kibernetsko varnost, razumevanje umetne inteligence in digitalno projektno vodenje.
V A1 Slovenija poudarjajo kulturo učenja in inoviranja, skrbijo za interna in zunanja izobraževanja za tehnične in mehke veščine, sodelujejo z izobraževalnimi ustanovami, imajo programe za razvoj UI kompetenc ter re-skilling in up-skilling za prilagajanje novim področjem dela.
V Telemachu sami skrbijo, da bodo imeli tudi v prihodnje dovolj usposobljenih kadrov za tehnološke izzive, ki prihajajo. Z internimi treningi, zunanjimi izobraževanji in strokovnimi konferencami zagotavljajo, da njihovi sodelavci sledijo najnovejšim tehnološkim trendom in se stalno razvijajo. Tesno sodelujejo tudi z univerzami in srednjimi šolami, se udeležujejo zaposlitvenih sejmov in organizirajo družbeno odgovorne aktivnosti, s katerimi mlade pripravljajo na vstop na trg dela, kot je projekt Job Lab.
Pomanjkanje visoko usposobljenega kadra, predvsem specialistov na ožjih področjih, kot so kibernetska varnost, podatkovna znanost in UI, je sistemski izziv, ki zahteva usklajen in dolgoročen pristop. Spodbujati bi bilo treba specializacije znotraj izobraževalnega sistema in krepiti javno-zasebna partnerstva za financiranje ciljanih izobraževanj. Ključni del rešitve pa je, po mnenju Telekoma Slovenije, znotraj podjetij samih. Veliki, uveljavljeni sistemi imajo zaradi obstoječe baze znanja in ljudi, ki jih lahko z nenehnim vlaganjem v izobraževanje in usposabljanje razvijajo v smeri novih kompetenc, strateško prednost. »Sistematično vlaganje v obstoječi kader je lahko najučinkovitejša pot za premagovanje pomanjkanja specialistov in hkrati ključni dejavnik za dolgoročno konkurenčnost podjetja,« so prepričani.
Pomanjkanje visoko usposobljenega kadra, predvsem specialistov na ožjih področjih, je sistemski izziv, ki zahteva usklajen in dolgoročen pristop.
Kaj bi morala storiti država?
Za uspešno digitalizacijo je ključna široko dostopna, zanesljiva in hitra telekomunikacijska infrastruktura, ki zahteva velike investicije. Ker je donosnost nizka, mora država aktivno spodbujati zasebne naložbe – z davčnimi olajšavami, nižjimi nadomestili za frekvence in služnosti ter poenostavitvijo postopkov za gradnjo omrežij.
Telekom Slovenije dodaja, da mora država ustvariti prožno zakonodajo za inovacije (umetna inteligenca, podatkovno gospodarstvo), vzpostaviti nacionalni center za kibernetsko varnost, spodbujati investicije v infrastrukturo in digitalno suverenost ter sistemsko vlagati v izobraževanje in prekvalifikacijo kadrov za digitalno prihodnost.
V A1 Slovenija menijo, da bi morala biti telekomunikacijska infrastruktura obvezen pogoj za uporabno dovoljenje novih večstanovanjskih stavb. Država naj namensko uporabi dajatve operaterjev za gradnjo omrežij na območjih brez tržnega interesa ter spodbuja javno-zasebna partnerstva, kjer bi država financirala pasivno infrastrukturo, operaterji pa aktivno opremo in storitve. Obstoječa zakonodaja ne podpira novih operaterjev, zato so potrebne spremembe za enakopravne pogoje in več investicij.
Poleg tega mora država razvijati e-storitve (npr. e-upravo), ki so ključni pospeševalec digitalne preobrazbe. Telemach poudarja, da bi država lahko pospešila gradnjo omrežij tudi z omejitvijo ali odpravo nadomestil za služnosti na javnih in zasebnih površinah.
Priložnosti Slovenije na mednarodnem trgu
»Slovenija ima priložnost, da postane specializirano vozlišče za industrijsko digitalizacijo in pametno energijo v srednji Evropi. Za vključevanje v globalne verige potrebujemo močnejšo prisotnost v evropskih razvojnih konzorcijih, podporo pri internacionalizaciji in lažji dostop do investicij za tehnološka podjetja. Država bi lahko pomagala z enostavnejšimi postopki za raziskovalne razpise in s spodbujanjem sodelovanja z velikimi evropskimi industrijskimi akterji,« pravi Saša Muhič Pureber iz podjetja Inea.
Priložnosti za vključevanje v globalne verige vrednosti v Mikrocopu vidijo v pametnem upravljanju dokumentov in e-hrambi kot storitvi zaupanja in interoperabilnih gradnikih poljubnih digitalnih storitev v B2B in B2G okoljih. »Privzeto zakonsko skladnost, informacijsko varnost in digitalno odpornost razumemo kot dodano vrednost tovrstnih storitev, še posebej v državah kandidatkah za članstvo v EU. Podpora države pri mednarodnem nastopu bi bila dragocena – naj bo v obliki spodbud, subvencij ali sofinanciranja razvoja manjkajočih zmogljivosti, zmanjševanja tehničnega dolga in usvajanja potrebnih kompetenc za povečanje konkurenčne prednosti, raziskave in inovacije za učinkovito digitalno preobrazbo ali lažje sodelovanje v mednarodnih projektih oz. vključevanje v evropske raziskovalno-razvojne programe. Želimo javne politike, ki spodbujajo interoperabilnost ter vzpostavljajo enoten regulatorni okvir za odprto sodelovanje v preglednem in konkurenčnem digitalnem okolju,« pojasnjuje Primož Rup.