Shrani za kasnejše branje.
Evropska komisija je novembra lani objavila dva nova pomembna zakonodajna predloga, in sicer t. i. Digitalni omnibus in Digitalni omnibus o umetni inteligenci (Digital Omnibus on AI). Cilj omnibusov je poenostavitev zapletenih in prekrivajočih se pravil obstoječega evropskega digitalnega regulativnega okvira.
Nataša Tomažin, Pravna služba, GZS
Trenutna razdrobljenost pravil na področju digitalnih tehnologij, podatkov, kibernetske varnosti in umetne inteligence namreč podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, povzroča visoke administrativne stroške in pravno negotovost.
Z novima predlogoma omnibusov se posega v več ključnih aktov EU.
Glavne spremembe GDPR se nanašajo na spremenjeno definicijo osebnih podatkov, podaljšanje roka za prijavo kršitev varstva osebnih podatkov nadzornemu organu ter dvig pragov, pri katerih je obvezno poročanje. Novost pomeni tudi uvedba nove pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v okviru razvoja in delovanja sistemov umetne inteligence ter posodobitev pravil o piškotkih.
”Uvedena je nova pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v okviru razvoja in delovanja sistemov umetne inteligence.
Predlog Digitalnega omnibusa spreminja Data Act tako, da konsolidira in integrira pravne režime iz Uredbe (EU) 2022/868 o evropskem upravljanju podatkov (Data Governance Act), Direktive (EU) 2019/1024 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja ter Uredbe (EU) 2018/1807 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji.
Na področju NIS 2 in kibernetske varnosti Digitalni omnibus predlaga predvsem proceduralne poenostavitve, zlasti uvedbo enotne vstopne točke za poročanje o kibernetskih incidentih.
Digitalni omnibus o umetni inteligenci predlaga prilagoditve AI Act-a, ki so usmerjene v poenostavitev in bolj sorazmerno izvajanje nekaterih njegovih določb, zlasti v odlog začetka uporabe obveznosti za visokotvegane sisteme umetne inteligence do takrat, ko bodo na voljo harmonizirani standardi oziroma smernice. Hkrati predlog vključuje tudi tehnične in časovne prilagoditve glede označevanja umetno generiranih vsebin ter jasnejšo fazno uvedbo posameznih obveznosti, da se zagotovi pravna predvidljivost in izvedljiva implementacija pravil v praksi.
Poleg omenjenih omnibusov sta bila objavljena tudi predlog nove strategije za podatkovno unijo (Data Union) ter predlog uredbe o vzpostavitvi evropskih poslovnih denarnic (European Business Wallets).
Pri Gospodarski zbornici Slovenije predlagane spremembe ocenjujemo kot korak v pravo smer. V okviru posvetovanj smo podali tudi dodatne predloge ter opozorili na potrebo po dodatnih izboljšavah, med drugim glede doslednejše uporabe pristopa, temelječega na tveganju, in večje harmonizacije med državami članicami (omejitev t. i. gold platinga).
