Shrani za kasnejše branje.
Eden največjih problemov sodobnega zdravstva je razdrobljenost podatkov. Direktor in ustanovitelj podjetja Better Tomaž Gornik največji izziv vidi v tem, kako pacientu pri tem sledijo podatki.
Maruša Boh in Jernej Kovač, Služba za korporativno komuniciranje, GZS, foto: Tadej Kreft
Predstavljajte si, da ste daleč od svojega zdravnika in nenadoma potrebujete zdravniško pomoč. Zdravnik, ki vas sprejme, vas vidi prvič v življenju. Ne pozna vaše zgodovine, ne ve, katera zdravila jemljete, niti kakšne so vaše želje glede zdravljenja. A kljub temu lahko v nekaj sekundah odpre vaš celovit načrt oskrbe, od kroničnih bolezni do osebnih odločitev ob koncu življenja. V Londonu je to realnost. Universal Care Plan (UCP), ki ga je razvilo podjetje Better, je postal hrbtenica londonskega zdravstvenega sistema in eden najnaprednejših digitalnih projektov v Evropi.
Prav ta preboj je bil tudi razlog, da je Gospodarska zbornica Slovenije podjetju Better podelila nagrado za najboljši digitalni projekt leta 2025, kot priznanje, da lahko slovensko znanje ustvarja rešitve z globalnim vplivom.
Ko zdravstveni sistem začne delovati kot celota
Eden največjih problemov sodobnega zdravstva je razdrobljenost podatkov. Ko pacienta sprejme urgentna služba, pogosto nima vpogleda v njegovo zdravstveno dokumentacijo pri osebnem zdravniku. Posledično lahko pride do zamud pri postavitvi diagnoze ali začetku ustreznega zdravljenja, kar neposredno vpliva na hitrost in kakovost obravnave pacienta.
Po besedah Gornika je največji izziv sodobne multidisciplinarne oskrbe zagotoviti, da podatki sledijo pacientu. »V praksi vsi poznamo mapo z izvidi, ki jo pacient prinese s seboj. Če imate kronično bolezen, na primer diabetes, morate obiskati več specialistov, in slabo je, če zdravniki nimajo dostopa do celotne dokumentacije. V urgentnih primerih je izredno pomembno, da kjerkoli pacient pristane, zdravniki vidijo vse podatke: katera zdravila jemlje, kaj je bilo do takrat že opravljeno in kakšni so laboratorijski izvidi.«
Universal Care Plan dokazuje, da digitalizacija zdravstvene oskrbe ni več le nadgradnja, ampak je temelj novega modela zdravljenja. Je zgodba o sodelovanju, zaupanju in tehnologiji, ki omogoča, da pacient končno postane dejanski sogovornik pri svoji oskrbi.
Z UCP se je v Londonu to spremenilo. Platforma Better omogoča enoten zapis za vsakega pacienta, ki je dostopen vsem izvajalcem oskrbe, ne glede na to, v kateri instituciji delajo. Pacient pa lahko svoj načrt spremlja tudi sam prek aplikacije NHS App. V prihodnje bo lahko dodajal tudi svoje neklinične podatke, kar pomeni konkreten premik k oskrbi, ki jo dejansko vodi posameznik.
Pandemija kot ključni preboj
Ključni preboj za razvoj enotnega načrta oskrbe je bila pandemija covida-19. V tem obdobju je prišlo do izjemnega porasta hospitalizacij in urgentnih intervencij, kar je razkrilo pomembne pomanjkljivosti v dostopu do podatkov o pacientovih željah glede obravnave ob koncu življenja. Prva uvedena aplikacija je bila t. i. »End of Life Plan«, digitalni sistem, ki na enem mestu združuje pacientove želje glede obravnave v kritičnih situacijah. Vključuje tudi osebne, a za posameznika pomembne informacije, kot denimo, kdo bo poskrbel za hišnega ljubljenčka ob nujni hospitalizaciji,« je pojasnil Gornik.
Tak pristop odraža načelo, ki ga v Londonu povzemajo z mislijo, da je včasih pomembneje vprašanje »kaj mi je pomembno, kot zgolj, kaj je z mano narobe«. Zlasti pri starejši populaciji imajo takšne osebne okoliščine in vrednote pomembno vlogo pri odločanju o načinu obravnave.
UCP povezuje 10 milijonov prebivalcev, 5 londonskih okrožij, 40 bolnišnic znotraj sistema NHS, 1400 osebnih zdravnikov, domove za ostarele, reševalne službe in številne podporne službe. Z njegovo pomočjo lahko pacienti in zdravstveni delavci v realnem času ustvarjajo in delijo načrte oskrbe – od nujne obravnave in paliativne oskrbe do dolgoročnega vodenja kroničnih bolezni.
Strokovno usklajevanje kot temelj delujočega sistema
Organizacijski izziv je bil večji od tehnološkega, poudarja Gornik. Ključno je bilo uskladiti, kateri podatki morajo biti vedno dostopni in kako naj bodo strukturirani, zato je London oblikoval strokovne skupine za posamezna področja ter zagotovil usklajevanje med zdravstvenimi regijami. Kar potrjuje, da sama IT-rešitev ne zadošča. Uspeh temelji na dogovorjenih standardih in sodelovanju stroke.
Londonski primer je dokaz, da je tak sistem izvedljiv, če se ob tehnologiji dovolj pozornosti nameni tudi organizaciji, usklajevanju stroke in ljudem, ki spremembe v praksi dejansko izpeljejo.
Centraliziran sistem kot varnostna prednost
Eden ključnih trendov je vse večja standardizacija zdravstvenih podatkov, ki omogoča enotno oblikovanje zapisov ne glede na sistem ali državo. Kot poudarja Gornik, to odpira možnost, da bi zdravstveni podatki nekoč varno in urejeno »potovali« z nami tudi čez meje – denimo, da bi zdravnik v Belgiji ob nujnem primeru lahko dostopal do dokumentacije pacienta iz Slovenije.
Pri tem se neizogibno postavlja vprašanje varnosti. Po Gornikovem mnenju je profesionalno upravljan centralni sistem varnejši od razdrobljenih lokalnih rešitev, kjer pogosto primanjkuje usposobljenih kadrov za kibernetsko varnost. »Ni realno pričakovati, da bi posamezne bolnišnice lahko podatke zaščitile bolje, kot jih lahko profesionalno upravljan centralni sistem. Prednost takšnega pristopa je tudi v tem, da je dostop mogoče omejiti na posamezen podatek, ne le na celoten zapis, kar omogoča visoko raven nadzora, sledljivosti in profesionalnega upravljanja varnosti.«
V enem letu je uporaba načrtov oskrbe pri urgentnih službah zrasla za
85 %.
70 % pacientov v paliativni oskrbi, ki so imeli vzpostavljen načrt oskrbe, je umrlo na svojem želenem mestu, kar je bistveno nad državnim povprečjem.
Nenačrtovani sprejemi v bolnišnico so se zmanjšali na 30 %,kar je precej pod državnim povprečjem (46 %).
Umetna inteligenca kot orodje, ne nadomestilo
Umetna inteligenca po njegovem mnenju ne bo nadomestila zdravnikov, temveč bodo zdravniki, ki znajo uporabljati umetno inteligenco, v prednosti pred tistimi, ki je ne. Gre za orodje, ki lahko bistveno izboljša delo, zlasti ob dejstvu, da medicinsko znanje hitro napreduje in mu je težko slediti. Umetna inteligenca lahko pri tem pomaga, saj učinkovito obdeluje velike količine podatkov.
Posebej primerna je za področja, kjer zdravnik pacienta neposredno ne vidi, kot so radiologija, diagnostika in interpretacija laboratorijskih izvidov. V takih primerih ima umetna inteligenca na voljo enake podatke kot specialist, zato lahko na določenih področjih doseže ali celo preseže njegovo učinkovitost.
Kadar pa je pacient fizično prisoten, ima zdravnik še vedno prednost. Poleg izvidov zazna tudi številne subtilne znake, kot so videz, gibanje, vonj, ton glasu, česar umetna inteligenca za zdaj še ne more v celoti nadomestiti.
Implementacija modela v slovenski zdravstveni sistem
Slovenija je iz evropskega načrta za okrevanje in odpornost prejela 83 milijonov evrov za digitalizacijo zdravstva, kar predstavlja pomembno razvojno priložnost, še posebej zato, ker se v Sloveniji dolga leta ni sistematično vlagalo v zdravstveno informatiko. »Digitalizacija namreč zahteva več kot le programsko opremo – potrebni so ustrezna infrastruktura, izobraževanje zaposlenih in organizacijska podpora, česar brez zadostnih sredstev ni mogoče zagotoviti,« je poudaril Gornik. Zdaj so sredstva na voljo, da se lahko vzpostavi res kakovostna rešitev, pri čemer jih je treba porabiti v skladu z roki evropskega načrta in projekte izvesti v predvidenem časovnem okviru. Podjetje Better je v Sloveniji že pridobilo dva projekta, med drugim uvedbo enotnega načrta oskrbe po vzoru londonskega modela. Projekt bo izveden v šestih mesecih, v prvi fazi pa bo zajemal sistematske preglede otrok, obravnavo diabetesa, zobozdravstvo, ginekologijo ter referenčne ambulante.
POVABILO K POSLUŠANJU PODKASTA
Celoten pogovor lahko poslušate v podkastu, kjer Tomaž Gornik iz podjetja Better podrobneje razloži, kako lahko slovensko podjetje pridobi in izvede tako velik projekt v Londonu, kaj digitalizacija zdravstva v praksi res pomeni in zakaj to ni le še en nov IT-sistem. Govori tudi o tem, kako v tako kompleksnem okolju uskladiti bolnišnice, osebne zdravnike, urgentne službe, socialno oskrbo in paciente ter zakaj so interoperabilnost in odprti standardi temelj trajnostnih rešitev. Dotakne se še vprašanj varnosti, zaupanja in merljivih učinkov, ki jih takšni sistemi prinašajo v praksi.
